Slovence so ustvarili pesniki in ne vojni junaki

Na Frankfurtskem knjižnem sejmu se je Slovenija predstavila kot častna gostja sejma prihodnje leto.

Dr. Miha Kovač, dr. Asta Vrečko, Erwin Koestler, Nataša Kramberger, Peter Svetina, Katja Stergar, Ana Marwan, Juergen Boos, Katja Gasser.
Dr. Miha Kovač, dr. Asta Vrečko, Erwin Koestler, Nataša Kramberger, Peter Svetina, Katja Stergar, Ana Marwan, Juergen Boos, Katja Gasser.
Ministrstvo za kulturo
Datum 20. oktober 2022 11:05
Čas branja 4 min

Slogan Slovenije na sejmu je Satovje besed. Tudi predstavniki države in tisti, ki s svojimi prispevki pomagajo pri pripravi na to pomembno gostovanje, pa ob pričetku letošnjega sejma poudarjajo pomen literature manjših (a izjemno plodnih) jezikov. Satovje besed se namreč ne vzpostavlja le v vplivnih jezikih, ki jih govorijo številni, temveč tudi v manjših in pogosto manj izpostavljenih jezikih. Direktor sejma Juergen Boos je ob raziskovanju Ljubljane in drugih delov države denimo ugotavljal, da - glede na to, da Slovenija leži na presečišču številnih jezikov - ni nenavadno, da slovenski avtorji govorijo več jezikov in da v številnih celo pišejo. To je zagotovo dodana vrednost in posebna kvaliteta. Kurator Matthias Göritz pa poudarja, da je Slovenija morda zares majhna dežela, a da to ne pomeni tudi majhnosti njene literature. "Slovenci svoje zgodovine ne gradijo na zaslugah vojnih junakov, ampak na pesnikih. In zares redke države imajo tako širino literature, kot jo ima Slovenija," poudarja. 

Državo kot častno gostjo na Frankfurtskem sejmu izberejo zato, ker zanimanje vzbujajo njena literatura, širša kultura, njen jezik. Biti gost na Frankfurtskem sejmu ne pomeni zgolj, da je država na mednarodni književni sceni izpostavljena nekaj dni, temveč predstavitev (in priprava nanjo) poteka več kot leto dni ter zajema velik nabor kulturnih dogodkov. Ob nastopu Slovenije na mesto častne gostje festivala se bodo organizatorji trudili širši javnosti predstaviti in približati tudi slovensko arhitekturo, kulinariko in podobno. 

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v svojem nagovoru poudarila, da je Slovenija stičišče obilice mednarodnih festivalov, kjer nastopi veliko priznanih in nagrajenih avtorjev. Kulturno življenje je pri nas živahno, še posebej upoštevajoč majhno število prebivalcev in nizko število govorcev slovenskega jezika. Jezik in literatura sta konec koncev igrala tudi odločilno vlogo pri osamosvojitvi in pri ohranjanju naroda - ker sta del naše "nacionalne strategije", ju negujemo. "Branje in razumevanje prebranega je pomembno za ohranjanje družbe in za razvoj vsakega posameznika. To v Sloveniji dosegamo z razvojem bralne zmožnosti pri mlajših in odraščajočih, veliko pozornosti pa namenjamo tudi stalnemu višanju kakovosti knjig. V knjigah spoznavamo nove svetove in se učimo spoštovati različnost, biti odprti, empatični. V knjigah lahko spoznamo tudi samega sebe," je nadaljevala. 

Okraski na stekleni kupoli na podzemni postaji Festhalle Frankfurt, prizorišču Frankfurtskega knjižnega sejma
Okraski na stekleni kupoli na podzemni postaji Festhalle Frankfurt, prizorišču Frankfurtskega knjižnega sejma
EPA

Slaviti male jezike

​Kurator programa Slovenija na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2023 Miha Kovač je ob svojem nagovoru sprva poudaril, da se letošnjega sejma udeležuje tudi vršilka dolžnosti direktorice Javne agencije za knjigo RS (JAK) Katja Stergar. V nadaljevanju je poudaril, da bodo v programu prihodnje leto zagrizli v več pomembnih tem: inovativnost in kreativnost malih založnikov, pomen branja knjig v času ekranov, posvetili se bodo tudi evropski lingvistični raznolikosti (angleščina je, pravi Kovač, pomembno orodje za komunikacijo, obenem pa je kakovost evropske politike prav v tem, da lahko vsi uporabljamo in slavimo svoje (male) jezike). 

Ob predstavitvi najnovejše knjižne produkcije je letos po navedbah JAK na slovensko stojnico umeščenih šest delovnih postaj slovenskih založnikov, in sicer Založbe Malinc, Miš založbe, Založbe Pivec, Sodobnost International, Založbe Goga in Založbe Sanje. S samostojno stojnico so prisotne Mladinska knjiga, Sodobnost International in Beletrina. V ospredju letošnjega Frankfurtskega sejma je prevajanje in v okviru tega je JAK pripravil dogodek, na katerem bo sodeloval prevajalec Erwin Köstler, ki se bo pogovarjal z založnikom prevoda Vitomila Zupana Menuet za kitaro Sebastijanom Guggolzem. Pogovor bo potekal na temo pomena prevajanja in promocije mrtvih avtorjev. Sodeloval bo tudi prevajalec in urednik založbe S. Fischer Verlag, Hans-Jürgen Balmes, ki bo predstavil projekt prevajanja romana Da me je strah avtorice Maruše Krese. Roman bo naslednje leto pri omenjeni založbi tudi izšel.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Ali bi na morebitnih predčasnih volitvah še enkrat volili enako?
Da.
81%
1331 glasov
Ne, volil bi drugo stranko.
6%
100 glasov
Ne, na zadnjih volitvah sem volil, zdaj pa ne bi.
1%
19 glasov
Na zadnjih volitvah nisem volil, zdaj bi.
2%
30 glasov
Na zadnjih volitvah nisem volil, tudi zdaj ne bi.
1%
10 glasov
Nasprotujem predčasnim volitvam.
4%
71 glasov
Predčasnih volitev ne bo.
4%
69 glasov
Volitve me ne zanimajo.
1%
22 glasov
Skupaj glasov: 1652
Domov next
Predstavljamo novo menijsko vrstico
Spoznajte nove funkcije in odkrijte, kako lažje najdete vsebine.
Onboarding next
Domov Domov next
Domov
Tvoja vstopna točka v Večer.
Vse najpomembnejše novice in zgodbe na enem mestu.
Minuta Minuta next
Minuta
Najhitrejši pregled dneva.
Ključne informacije na kratko, da vedno veš, kaj se dogaja.
Igre Igre next
Igre
Vsak dan nov izziv.
Sprosti se z igrami in preizkusi svoje znanje ter spretnosti.
Podkasti Podkasti next
Podkasti
Vsebina za poslušanje kjerkoli.
Zgodbe, pogovori in razlage tem, ki zaznamujejo dan.
Prijava Zapri
Profil
Tvoje nastavitve na enem mestu.
Upravljaj profil, naročnino in prilagodi vsebine svojim interesom.