Slabo gospodarjenje s kulturno dediščino: Zakaj čakamo, da objekti začnejo propadati?

Klara Širovnik Klara Širovnik
23.06.2023 06:00
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Dvorišče, ki bi sicer samevalo, delavci Muzeja norosti napolnjujejo s programom.
Dvorišče, ki bi sicer samevalo, delavci Muzeja norosti napolnjujejo s programom.
Andrej Petelinšek
Muzej norosti na gradu Cmurek deluje že natanko deset let. Že od pričetka delovanja muzeja so entuziastični posamezniki skušali v skladu s sodobnimi smernicami in zakonodajo, ki nas zavezuje, da za dediščino skrbimo, to poslanstvo uresničevati. Vrednost gradu je v prvi vrsti torej prepoznala civilna družba s prostovoljci in krajani. Pričakovali bi, da bo njihovo delovanje - četudi morda z nekolikšnim zamikom! - oči odprlo tudi pristojnim institucijam. To se po desetletju še ni zgodilo.

Zakaj za kulturno dediščino na obrobju države ni denarja?

Kdo je odgovoren? 

Kakšne nevarnosti pretijo dediščini, ki ni deležna sistemskega vlaganja, se pa v njej odvijajo programi? 
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta