Še Galjot v francoščini

Po osmih Jančarjevih knjigah v francoščini, tudi žepnicah, zdaj preveden še roman Galjot iz leta 1978 - kritiki vlečejo vzporednice z današnjimi časi pandemije

Poslušaj
Zavihek in naslovnica knjige, ki je izšla te dni
Phebus

Mednarodni prodor in ugled Draga Jančarja ne pojenja niti v času koronakrize. Po avstrijski državni nagradi za opus je te dni v Parizu izšel prevod Jančarjevega prvega velikega romana Galjot pri založbi Phebus pod naslovom La Fuite extraordinaire de Johannes Ott. Prevajalka je Andrée Lück-Gaye, ena najbolj plodnih prevajalk slovenske književnosti v francoščino. Doslej je ob Jančarjevih prevedla dela Borisa Pahorja, Lojzeta Kovačiča, Andreja Blatnika, Aleša Debeljaka, Vladimirja Bartola.
Galjota na francoskem trgu ta čas omenjajo kot izjemno aktualno delo v času pandemije, ki zrcali vse aktualne krize. V uglednih literarnih revijah se že pojavljajo izjemno naklonjene ocene tega dela.
Na zavihkih knjige so med drugim zapisali: "Kuga je tukaj, razširjena je po mnogih deželah Evrope ..." Galjota francoski mediji (denimo tednik Marianne) uvrščajo med vrhunska besedila o epidemijah. Znašel se je v družbi z nobelovcema Camusem in njegovo Kugo ter Saramagom in njegovo Slepoto. Če bi bile knjigarne ta čas odprte, bi bil Jančar gotovo zaradi svoje aktualnosti in priljubljenosti med francoskimi bralci deležen velike pozornosti.
Kritičarka Angèle Paoli v reviji Terre de femmes zapiše o Jančarju, kako "je komaj tridesetleten napisal mojstrsko zgodovinsko fresko, ki je danes v času pandemije covida-19 sijajno ogledalo krize, ki jo doživljamo" ... In še: "Z občudovanja vrednim pisanjem se Jančarjev roman sooča z današnjim bralcem z vsemi svojimi nasprotji in strahovi."
Jančarjev Galjot je freska Evrope 17. stoletja v času, ko pustoši kuga, pretresajo jo vojne, verski spopadi, epidemije, lov na čarovnice. Johan Ot je ahasver, nemirnež, blodnik po svetu, brezdomec, ki bega, ki išče z nenehnim strahom in nemirom v prsih. Kot je v recenziji pred tremi desetletji zapisal Marijan Kramberger: "Zunanja vsebina knjige so blodnje J. Ota iz kneževine Neisse na Nemškem po slovenskih deželah in Sredozemlju, čas dogajanja pa je 17. stoletje. V tej fabulativni plasti je očitno hote povzeta tradicija evropskega potepuškega romana tistega časa. Notranja vsebina pa je avtorjeva znana vizija kaosa v človeku in svetu. Čeprav se Jančar močno približa objektivnemu bistvu časa izpred treh stoletij, ostaja daleč od zgodovinskega realizma."
Jančar je zagotovo najbolj znan slovenski pisatelj na francoskem literarnem trgu. V francoščino so prevedene njegove knjige To noč sem jo videl, za katero je prejel prestižno nagrado za najboljšo tujo knjigo 2014., ki jo podeljuje združenje francoskih kritikov in založnikov; Maj, november, Katarina, pav in jezuit, Severni sij, Joyceov učenec in Zvenenje v glavi. Založba, ki ga izdaja in je odkupila pravice za Jančarjeve naslove, je Phebus. To je tista založba, ki je pred tremi desetletji kot prvi slovenski roman izdala Alamut Vladimirja Bartola.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.