S prstom po literarnih zemljevidih Maribora: Kje so hodili in kako so videli mesto liki šestih "mariborskih" romanov

Če smo zemljevidov, ki vodijo po domišljijskih svetovih, po katerih se premikajo literarni liki, vajeni predvsem iz fantazijskih romanov in sag, lahko likom šestih romanov slovenskih avtorjev, ki so za dogajalni prostor izbrali Maribor, zdaj sledimo s prstom po zemljevidu. Literarni zemljevid Po poteh Josefa Erdmana, ki je nastal po romanu Severni sij Draga Jančarja, med drugim pokaže, kje je stalo barakarsko naselje, znano pod imenom Abesinija, o katerem pripoveduje Josef Erdman, katera cesta se je imenovala po kralju Aleksandru in pod katerim imenom jo poznamo zdaj. In ko si Erdman v romanu zamišlja bučanje pohorskih gozdov, se lahko ob literarnem zemljevidu skupaj z Erdmanom premikamo tudi mi. "Sprehodite se po delu Maribora, po točkah, ki jih je leta 1938 obiskoval in o katerih je razmišljal Erdman. Je Maribor danes drugačen? Ali nas dviguje ali pušča v prehodu?" je zemljevid pospremila pesnica in literarna kritičarka Tonja Jelen, ki je projekt idejno zasnovala. Literarni zemljevid "je pogled v zgodovino, in je aktualizacija sveta, v katerem živimo", piše Tonja Jelen. 

Literarni zemljevid Po poteh Josefa Erdmana z letnico 2021 je bil prvi, doslej so jih v Kibli izdali šest. Zemljevidu po Jančarjevi predlogi je sledilo Mariborsko življenje Sebastjana Gorjupa, ki je nastalo po romanu Toneta Partljiča Sebastjan in most, in nato Pink, nastal po istoimenskem romanu Janje Vidmar. Literarni zemljevid Hutterjev Maribor je zasnovan po predlogi romana Krušni oče Orlanda Uršiča, zemljevid Bang! pa po predlogi romana Človek s pogledom Roka Vilčnika - rokgreja. Nazadnje je nastal literarni zemljevid Kam vetri(jo), ki izhaja iz romana Veter z vzhoda Toneta Partljiča.

Zaprašeni zemljevid iz leta 1932

V tujini literarni zemljevidi niso novost, pripoveduje Tonja Jelen. Zamisel, da bi v zemljevid vrisala poti mariborskih literarnih junakov, je zrasla na otroškem sanjarjenju. Tonja Jelen namreč ni iz Maribora, pripoveduje, "in ko sem v osmem razredu brala Princesko z napako Janje Vidmar, sem v Mariboru poznala samo park, UGM, stavbo SNG in kje stoji II. gimnazija". Takrat je začela razmišljati, kakšno bi bilo branje romana, če bi likom sledila po zemljevidu. Pozneje, že v študijskih letih, je brala literarnega zgodovinarja Franca Morettija in pri njem spoznala literarne zemljevide. Moretti piše, da v Angliji obstajajo zemljevidi, ki vodijo po angleških romantičnih romanih. V Kibli je Tonja Jelen zamisel, da bi to poskusili tudi v Mariboru, predala Petru Tomažu Dobrili, projekt so prijavili na Mestno občino Maribor, od takrat so se lepo prijeli, se spominja avtorica idejne zasnove. Karti z arhitektko Dijano Božić, ki pripravi vizualno podobo zemljevida, dodata fotografije in odlomke iz romanov, ki se vežejo na fizični prostor.

Tonja Jelen je natančna bralka, izbrani romani morajo biti seveda geografsko uvrščeni v mesto, ulice morajo biti poimenovane, da jih lahko z arhitektko Božić tudi najdeta. Ulice so poseben izziv, njihova imena so se z zgodovino seveda spreminjala, prehajala, pri Severnem siju iz slovenskega v nemški jezik. Ob uvrščenosti v mesto mora v romanih prepoznati tudi zgodovinsko težo. Tonja Jelen izpiše imena ulic, stavb, Dijana Božić pa nato pregleda zemljevide mesta, pri risanju upošteva katastre. Ta naloga ni zmeraj enostavna: v Severnem siju recimo Jančar piše o ulici pri današnji strojni fakulteti, ulice danes ni več, kako jo torej umestiti v literarni zemljevid? Prečesali sta najrazličnejše zgodovinske vire, Tonja Jelen jo je nazadnje našla v starem zemljevidu z letnico 1932. Pomemben je tudi vizualni del, pri zemljevidu, ki sledi zgodovinskemu romanu Krušni oče o tekstilnem industrialcu in filantropu Josipu Hutterju, sta uporabili prav tako tipografijo, v kateri je bila napisana Hutterjeva obsodba. "Tudi kot opomin, da Hutter pri nas nikoli ni dobil pravega, zgodovinskega pomena," pripoveduje avtorica idejne zasnove Jelen.

Glavna železniška postaja in Prva gimnazija

Da je Maribor literarno mesto, nemalokrat slišimo, Tonja Jelen se spominja, kako je Jančar nedavno dejal, da o Ljubljani skorajda ne more pisati, o Mariboru pa lahko, a kako se literarnost mesta kaže na zemljevidih? Se poti likov iz različnih romanov stikajo? Bi se, če bi jih dali na skupni zemljevid, med sabo srečali? "V vseh romanih, ki sva jih izbrali za literarni zemljevid, se pojavi glavna železniška postaja in nekaj ulic v bližini, ki so se večinoma preimenovale. Tudi Prva gimnazija Maribor je bila po prebranih delih sodeč srečališče Maribora, pogosto se pojavlja v romanih, tam so liki hodili v šolo ali pa se zbirali," pripoveduje Tonja Jelen. To je posebno vidno tudi na literarnih sprehodih, ko s sprehajalci stoji pred Prvo gimnazijo Maribor, prebere odlomke z vseh zemljevidov, in pred očmi obiskovalcev Prva gimnazija zaživi z besedami več pripovedovalcev v različnih zgodovinskih obdobjih. 

Sprehodi kot "butični kulturni turizem"

Na prvem sprehodu, ki so ga organizirali leta 2021, zadnji teden v decembru, sicer resda ni bilo velikega obiska, so se ga pa udeležili ljudje, ki jih ta tema privlači, se spominja Tonja Jelen, ki pravi, da zanimanje za oboje, tako zemljevide kot literarne sprehode, raste. "Do kulturnega turizma sem bila v preteklosti zadržana, a zdaj nanj ne gledam kot na potrošniško stvar, ne iščemo klasičnega turističnega dogodka. Temu bi morda lahko rekli butični turizem, izbrana stvar na literarni osnovi, ki jo ljudje želijo spoznati. Maribor je v tem močan." Sprehodi so tudi priložnost, da obiskovalci delijo svoje izkušnje in spomine, in ko je Tonja Jelen lani na dan mladosti na sprehodu predstavljala roman Pink Janje Vidmar, je opazila, koliko sprehajalcem pomeni aktivna udeležba, delili so svoje spomine na dan mladosti, življenje v Jugoslaviji. Na Hutterjevem sprehodu so bili ljudje, ki so prišli zaradi izkušnje prednikov, pripovedovali so, da so njihovi starši delali za Hutterja. "Nočemo biti turistična atrakcija, ampak skrbimo tudi za kolektivni družbeni spomin. Taka izkušnja je povsem drugačna od klasičnega literarnega večera," razmišlja idejna snovalka Jelen. 

Letos so v načrtu trije novi zemljevidi, tudi s svežo zamislijo. "Ko je roman natisnjen, lahko na njem gradimo na različne načine, ga dopolnjujemo ali nadgrajujemo. Ena možnost je v obliki zemljevida, kar je najbolje povezati s sprehodom, v primeru žanrske literature, recimo kriminalke, pa je ena izmed možnosti tudi organizacija detektivke po Mariboru," o snovanju literarnih zemljevidov v prihodnosti pravi Tonja Jelen. Naslednji literarni sprehod je za ovinkom, v okviru Slovenskih dnevov knjige bo Tonja Jelen 23. maja ob 17. uri vodila sprehod Literarni postanki po Mariboru.