Ko so v nedeljo odprli glavno cesto med Celjem in Laškim in je nato včeraj ob prvem delovnem dnevu na tej relaciji že potekal bolj ali manj normalen promet, so mimovozeči v Laškem videli mesto v polnem delovnem zamahu. Večinoma seveda v tistem, povezanim z odpravo posledic poplav. Predvsem prebivalci, ki stanujejo v bližini reke Savinje, so s pomočjo gasilcev in prostovoljcev čistili notranjost in okolico stavb. Pred marsikatero hišo so se nabirali ogromni kupi uničenega pohištva in opreme, ki jim ga v petek ob hitro naraščajoči gladini reke ni uspelo rešiti.
Med temi prizadetimi stavbami je bil tudi Kulturni center Laško, ki se nahaja neposredno ob reki Savinji. Če je celjskim kulturnim ustanovam nekaj kilometrov višje ob toku reke narava tokrat prizanesla, pa je kulturno središče v Laškem močno občutilo moč narave in je med tistimi, ki so jih poplave najbolj prizadele.
Ponedeljkov obisk ustanove je ponudil pričakovano podobo: zaposleni in sodelavci kulturnega centra so z vsemi močmi čistili notranjost in okolico ustanove, ki je bila še vedno polna mulja in blata. Na ograjah, ki gledajo na reko Savinjo, so se sušili razni oglasni panoji in kosi blaga, ki jih je še bilo mogoče rešiti. Poleg tega pa se je v zabojnikih za smeti in ob njem tudi tukaj nabralo ogromno kosov pohištva in rekvizitov, ki jih je voda popolnoma uničila.
V dvorani poplavljenih prvih šest vrst
"Nismo pričakovali, da bo voda segla tako visoko," nam pove Tina Belej, direktorica Centra za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško (STIK), ki upravlja tudi s Kulturnim centrom Laško. "V petek nam je do kakšne druge ure s protipoplavnimi zaščitami še uspelo zadrževati vodo, a je potem vse šlo tudi preko te zaščite. Nekatere stvari smo še uspeli premakniti v zgornje prostore. Nekatere smo dvignili na mize, ampak na koncu se je izkazalo, da je bilo tudi to marsikje prenizko, ker je voda v spodnjih prostorih segla do stropa."
Prav to, do kod in kako hitro lahko voda seže, je tisto, kar je člane ustanove tako presenetilo. Ker na tako silovito poplavo niso bili pripravljeni, je škoda zelo velika. "Vsi spodnji, delno podkleteni prostori so v celoti poplavljeni," ugotavlja Tina Belej. "V dvorani, ki je nivo višje, je voda segla do šeste vrste. Sedeži so tam torej uničeni. Tam se zdaj že dviguje parket. V avli smo imeli pol metra vode. Kar se tiče opreme, je na srečo večinoma ostala cela. Do odra namreč voda ni segla, je prišla pa res zelo visoko."
Takoj ko se je voda umaknila, je ekipa poprijela za delo. Kakšnih 30 zaposlenih in sodelavcev je dva dni od jutra do večera čistilo prostore in zunanjost, rezultat pa je že viden. "Kot vidite, je veliko odpadnega materiala, ogromno miz, stolov. Vse, kar je bilo iz iverke, je 'zacvetelo'."
Jesenski program naj bi izpeljali po načrtu
Kot pravi Tina Belej, se ekipa zdaj v prvi vrsti osredotoča na najnujnejšo sanacijo škode in pospravljanje, z očmi pa že pogledujejo tudi proti nadaljnjim potezam, predvsem glede uveljavljanja škode pri zavarovalnici. "Objekt je bil zavarovan že zaradi tega, ker smo na poplavnem območju. Ampak delež, ki ga bo zavarovalnica povrnila, najverjetneje ne bo pokril vse škode. Parket je bil že star. Nič ni bilo zares novo in tako se vsako leto vrednost odbija."
"Nihče od nas si ni predstavljal, da bo voda v spodnjih prostorih segla do stropa"
Na srečo v dvorani Kulturnega centra Laško tekom poletja ni dogodkov, zato je vodstvo ustanove optimistično, da jim bo do jeseni, ko so na sporedu prvi koncerti in predstave, uspelo vsaj za silo vzpostaviti normalno stanje. "Program je postavljen tako, da bo do jeseni dvorana v zadostni meri vzpostavljena," zaključi direktorica.
Pihalna godba izgubila veliko opreme
Podobno sliko nam oriše tudi Špela Juhart, predstavnica Laške pihalne godbe, ki ima vadbene prostore v Kulturnem centru Laško. "Ker sem tudi sama zaposlena v Kulturnem centru, sem bila od godbenikov prva na terenu, nato so prišli še trije in smo skupaj v roku dveh ur najnujnejše odnesli na oder, potem pa je voda začela vdirati v stavbo, tako da se ni dalo vsega rešiti. Kar se je dalo, smo dvignili na višje police, ampak nihče od nas si ni predstavljal, da bo voda v spodnjih prostorih segla do stropa."
Pihalna godba ima v kulturnem centru vadbene prostore, ki se nahajajo v prvem nadstropju in niso bili poškodovani, inštrumente in ostalo opremo pa hranijo spodaj, v prostorih, ki so bili poplavljeni. Zasedba je tako v poplavah izgubila dobršen del svoje opreme. "Imamo 280 uničenih uniform, okoli deset uničenih inštrumentov, predvsem pihal in trobil, pet uničenih bobnov, pa stojal. Problem je bil, ker so bili inštrumenti zaliti tudi s kurilnim oljem in ne vemo, koliko se jih bo dalo popraviti. Huje je še to, da so mažoretke v teh prostorih imele blago za uniforme v vrednosti nekaj tisoč evrov, kar je sedaj uničeno. Škoda je kar huda."
Novoletni koncert letos z drugačnim pridihom
In če bo sam kulturni center jeseni predvidoma že deloval, pa se je pihalna godba zaradi uničene opreme znašla v precej večji negotovosti. "Ne vemo, kaj bomo sedaj. V načrtu smo imeli nekaj večjih projektov – eno tekmovanje v novembru in pa novoletni koncert kot naš največji dogodek. Ne vemo, kako ga bomo lahko izpeljali."
Na srečo pa so člani zasedbe nekaj opreme uspeli tudi rešiti. "Rešili smo notno gradivo, arhiv in nekaj povsem novih uniform. Nekaj inštrumentov so imeli godbeniki na srečo tudi pri sebi doma. Sicer pa je nekje 90 odstotkov stvari, ki smo jih hranili v kulturnem centru, uničenih," pravi Špela Juhart.
Članice in člani pihalne godbe so po drugi strani srečni, da so nedotaknjeni ostali vsaj vadbeni prostori, obenem pa se bojijo za podobne zasedbe v Zgornji Savinjski dolini, ki bi utegnile zaradi poplav izgubiti tako prostore kot vso opremo. Za zdaj je sicer tudi pri laški zasedbi veliko negotovosti, kako bodo pokrili škodo. "Večina inštrumentov ni bilo zavarovanih, tako da bomo poskušali škodo uveljavljati preko Kulturnega centra. Problem bo, kako sploh dostopati do finančnih sredstev. Če smo vsako leto imeli novoletni koncert zastonj, ker je to bilo darilo vsem našim poslušalcem, letos kaže, da ne bo tako, ker bomo potrebovali dodatna sredstva in podporo vseh obiskovalcev," je oceno škode zaključila Špela Juhart.
