Komajda je še bila skrivnost, zdaj pa je črno na belem: po predčasni prekinitvi mandata umetniškega direktorja mariborske drame Aleksandra Popovskega bo večinoma že izdelan program do konca pripeljal Diego de Brea. Znani gledališki režiser, ki stalno sodeluje tudi s SNG Maribor - v tej sezoni smo lahko gledali Schillerjevo Marijo Stuart v njegovi režiji - je to nalogo že opravljal med letoma 2013 in 2015. Kot je na predstavitvi repertoarja za sezono 2026/2027 v petek povedal direktor SNG Maribor Danilo Rošker, je Diego de Brea s svojo vizijo najbolj prepričal sedem članov igralskega ansambla, ki so izbirali novega umetniškega vodjo.
V programski knjižici se je predstavil med drugim z mislijo: "Nova doba potrebuje novo umetnost – svobodno, inovativno in globoko povezano s sedanjostjo. Umetnost, ki ne beži pred kaosom, negotovostjo in surovostjo sveta, ampak jih reflektira in preoblikuje." In še: "Gledališče ne sme biti okras na steni družbe. Kot je dejal Brecht: 'Umetnost ni ogledalo, ki bi se nastavljalo realnosti, ampak kladivo, s katerim se jo oblikuje.' Naš oder ne bo prostor iluzij, ampak prostor soočenj z vprašanji identitete, digitalne odtujenosti in upora posameznika proti sistemu, ki ga ne razume več."
Jutra v Dženinu in Po vsej sili živ
Repertoar Drame za naslednjo sezono je pripravil še Aleksandar Popovski in je vsekakor vznemirljiv. V njem prevladujejo priredbe proznih del, in to del, ki so izjemno aktualna in jih je slovenska publika v zadnjih letih v primarni obliki že spoznala. Tako bomo za začetek sezone videli uprizoritev Bojev in preobrazb neke ženske po avtobiografski pripovedi (oziroma biografski, saj gre za zgodbo o pisateljevi materi) Édouarda Louisa. Pripravljata jo hišni dramaturginji z igralsko ekipo. Sledi uprizoritev epskega romana o usodi Palestincev Jutra v Dženinu po romanu Susan Abulhawa v režiji Žige Divjaka. To bo prvo sodelovanje tega režiserja s prepoznavno poetiko s SNG Maribor. Sledila bo nova slovenska komedija, ki je nastala po naročilu - Überkrajina tandema Nine Ramšak Marković in Milana Ramšaka Markovića. V besedilu se ukvarjata s preteklim in sodobnim slovenskim odnosom do Ansambla bratov Avsenik. Potem se na mariborski oder vrača hrvaški režiser Oliver Frljić, in sicer s Čehovovo klasiko, le da se ji ne reče Utva, temveč Galeb. Genetovi Služkinji bo režiral srbski režiser Miloš Lolić, tudi že znan mariborski publiki. Za konec pa čaka gledalce priredba in uprizoritev proznih oziroma esejističnih besedil pisateljice, kolumnistke, ekološke kmetice in aktivistke Nataše Kramberger. Po vsej sili živ bo režirala Mojca Madon.
Bajadera in Four Reasons & Minus Sixteen
Balet SNG Maribor tudi v novi sezoni ostaja zavezan vrhunski izvedbeni ravni, izraziti avtorski poetiki in mednarodni prepoznavnosti ansambla. Umetniški direktor Edward Clug napoveduje dva izrazito različna, a med seboj dopolnjujoča se baletna večera: "Z velikim klasičnim baletom Bajadera umetniškega tandema Minkus–Petipa posegamo po eni najvidnejših mojstrovin klasičnega repertoarja, ki v sebi združuje tehnično zahtevnost, razkošje klasične baletne arhitekture in nepozabno plesno poetičnost. V drugi polovici sezone pa bomo predstavili večer Four Reasons & Minus Sixteen, ki odpira prostor sodobnemu plesnemu izrazu in soočenju dveh koreografov – Edwarda Cluga in Ohada Naharina. Ta večer ne prinaša le estetskega kontrasta, temveč tudi dragoceno umetniško izkušnjo, ki ansambel usmerja v nove načine telesne prezence, glasbene senzibilnosti in odrske komunikacije." Ob novih projektih bodo na sporedu tudi ponovitve uspešnih uprizoritev iz preteklih sezon, ki še naprej gostujejo na pomembnih evropskih odrih.
Drugo srečanje z Wagnerjem
Opera SNG Maribor bo sezono zaznamovala z velikimi mednarodnimi koprodukcijami in izrazito slogovno raznolikostjo. Prva mariborska uprizoritev Wagnerjevega Tannhäuserja (in šele drugi mariborski poskus z Wagnerjem sploh) "popelje v svet notranje razpetosti med čutnostjo in odrešitvijo ter odpira monumentalni prostor romantične opere na poti h glasbeni drami". Straussova opereta Netopir s svojo duhovitostjo, z razkošjem in s plesno iskrivostjo razgalja družbeno masko meščanske lahkotnosti ter ostaja ena najbolj priljubljenih glasbenih komedij nasploh. Tokrat bo kontekst izrazito posodobljen. "Ob Mozartovem Don Giovanniju se bomo lahko znova soočili z eno najvznemirljivejših opernih figur zahodne umetnosti, v kateri se komično, erotično, groteskno in metafizično združujejo v neponovljivo celoto, Puccinijeva La bohème pa ostaja s svojo pretanjeno glasbeno liriko in z globoko človeško izpovednostjo ena najganljivejših opernih podob mladosti, ljubezni in minljivosti." Simfonični orkester SNG Maribor pa bo nadaljeval bogato koncertno dejavnost s Simfoničnim ciklom in drugimi koncertnimi dogodki, je povzel umetniški direktor Opere Simon Krečič.
Logičen "prestop" v opero
V Operi se lahko veselimo novega režiserja: Don Giovannija bo režiral koreograf, umetniški direktor Baleta Edward Clug. Kdor je gledal njegove celovečerne balete od Peera Gynta dalje, se temu "prestopu" pravzaprav ne čudi. Tako natančno so zrežirani, da tega ni mogoče spregledati. Danilo Rošker mu je operno režijo ponudil že po Peeru Gyntu, a je morala želja dozoreti. Vseeno pa režija Don Giovannija ne bo Clugova prva operna režija, v Grand Théâtru de Genève je zrežiral baročno opero Kastor in Poluks Jean-Philippa Rameauja in za uprizoritev prejel sijajne strokovne ocene in bil deležen navdušenja publike. Režijo v ženevskem gledališču so mu ponudili, "ker tako sijajno pripoveduje zgodbe", na predstavitvi repertoarja pa je Edward Clug dodal, da je ob pripovedovanju zgodb med baletom in opero vendarle še drug skupni imenovalec - glasba seveda. Vsekakor pa sta ponudbi prišli v pravem trenutku, je v obdobju kariere, ko bi lahko "razširil svoje obzorje" in nabrane izkušnje uporabil v drugem žanru.
Pred novim izzivom je tako vznemirjen, kot je bil pred prvim pripovednim baletom, vesel pa je tudi tega, da bo znova ustvarjal na domačem odru. Seveda lahko pričakujemo unikatni izdelek, vendar je bilo iz povedanega mogoče razbrati, da ga ne zanima eksperiment za vsako ceno, saj spoštuje dediščino uprizoritev te opere. Še prej pa ga čaka še en projekt v tujini, in to prvič skupaj z umetniškim direktorjem Opere Simonom Krečičem. Po glasbi Milka Lazarja bosta v Bavarski državni operi v Münchnu ustvarila sodobno baletno delo Carpathia, Der Mythos der Untoten.
