
Roman, ki je veljal za izgubljenega, je v več kot 30 državah sveta sočasno izšel 6. marca lani, na pisateljev rojstni dan.
V nadaljevanju preberite:
Da je Avgusta se vidiva, zadnje besedilo nobelovca Gabriela Garcíe Márqueza, doseglo bralce, je bilo potrebnih nekaj nenavadnih sosledij dogodkov in naključij, podobnih tistim, ki se jih je Kolumbijec loteval v svojih knjigah. Posthumno sta se za izdajo besedila odločila njegova sinova Rodrigo in Gonzalo García Barcha, ki sta se nedavno kot izvršna producenta podpisala pod Netflixovo adaptacijo romana Sto let samote.
Če se je Márquez ves čas svojega življenja otepal številnih prošenj, da bi po njegovem znamenitem romanu o družini Buendía iz leta 1967 posneli filmsko priredbo, je izdajo romana oziroma novele Avgusta se vidiva celo prepovedal, menil je namreč, da je povsem "zanič". A tudi tokrat sta blagoslov po avtorjevi smrti dala njegova sinova. Kot pišeta v predgovoru, sta tekst znova prebrala deset let po tem, ko ga je njun oče zapisal, in se ob ponovnem branju otresla njegove sodbe.
Da je Avgusta se vidiva, zadnje besedilo nobelovca Gabriela Garcíe Márqueza, doseglo bralce, je bilo potrebnih nekaj nenavadnih sosledij dogodkov in naključij, podobnih tistim, ki se jih je Kolumbijec loteval v svojih knjigah. Posthumno sta se za izdajo besedila odločila njegova sinova Rodrigo in Gonzalo García Barcha, ki sta se nedavno kot izvršna producenta podpisala pod Netflixovo adaptacijo romana Sto let samote.
Če se je Márquez ves čas svojega življenja otepal številnih prošenj, da bi po njegovem znamenitem romanu o družini Buendía iz leta 1967 posneli filmsko priredbo, je izdajo romana oziroma novele Avgusta se vidiva celo prepovedal, menil je namreč, da je povsem "zanič". A tudi tokrat sta blagoslov po avtorjevi smrti dala njegova sinova. Kot pišeta v predgovoru, sta tekst znova prebrala deset let po tem, ko ga je njun oče zapisal, in se ob ponovnem branju otresla njegove sodbe.