Rdeča preproga ne bo prazna

Program festivala sta na tradicionalni tiskovni konferenci v arhivski knjižnici beneškega Biennala razkrila predsednik festivala Roberto Cicutto in programski direktor Alberto Barbera. Potem ko je Mostra lani praznovala 90. obletnico, bo letošnja edicija znova jubilejna, saj gre že za 80. beneški filmski festival po vrsti. Dogodek se bo na otoku Lido odvijal od 30. avgusta do 9. septembra.

Bistveno vprašanje pred včerajšnjo najavo je bilo, kako bo na letošnji beneški filmski festival vplivala stavka ameriškega sindikata SAG-AFTRA, ki združuje hollywoodske igralke in igralce. Zaradi stavke bi namreč največji zvezdniki morali odpovedati promocijo filmov v Benetkah, zaradi tega pa bi ameriški filmski studii utegnili umakniti svoje filme s festivala. To se je deloma v minulih dneh pravzaprav že uresničilo, ko so producenti umaknili nič manj kot otvoritveni film letošnjega festivala, in sicer Challengers režiserja Luce Guadagnina z Zendayo v glavni vlogi.

Barbera je že takoj na začetku umiril katastrofične napovedi, da bi letošnja edicija zaradi odsotnosti velikih imen utegnila biti podobna tisti v času epidemije covida-19. "Na srečo bodo posledice te stavke na naš festival zelo majhne. Edini film, ki smo ga izgubili, je Challengers, katerega izid je prestavljen na naslednje leto. Drugi ameriški filmi, ki smo jih povabili na festival, so potrdili udeležbo, za kar se producentom zelo zahvaljujem. Kljub temu pa igralke in igralci, ki so članice sindikata, ne bodo prisotni v Benetkah. Vendar pa veliko igralcev deluje neodvisno, zunaj sindikata, zato bodo mnogi lahko prišili. Rdeča preproga ne bo tako prazna, kot bi si mislili," je povedal Alberto Barbera.

Fincher, Coppola, Lanthimos, Polanski ...

V osrednjem, tekmovalnem programu bodo tudi letos prikazali 23 filmov. Od najodmevnejših omenimo nove filme Davida Fincherja (The Killer), Bradleyja Cooperja (Maestro), Sofie Coppole (Priscilla), Yorgosa Lanthimosa (Poor Things), Michaela Manna (Ferrari), Luca Bessona (Dogman), Ave DuVernay (Origin) in Rjusukeja Hamagučija (Evil Does Not Exist).

Od 23 filmov v tekmovalnem programu so zgolj štiri posnele režiserke, s čimer beneški festival le počasi izpolnjuje obljube o spolni enakosti.

Tudi zunaj tekmovalnega programa bomo videli nekaj novih filmov slovitih avtorskih imen. Predstavili se bodo Roman Polanski z The Palace, Woody Allen s Coup de chance, Wes Anderson s The Wonderful Story of Henry Sugar, William Friedkin z The Caine Mutiny Court-Martial, Richard Linklater s Hit Man in Harmony Korine z Aggro Dr1ft. Na festivalu bodo predstavili tudi dve TV-seriji, pri čemer omenimo tisto Jasmile Žbanić z naslovom Znam kako dišeš.

80. edicija filmskega festivala v Benetkah se tako že zdaj kaže kot kontroverzna, saj so priložnost predstavitve novih filmov dobili kar trije režiserji, obtoženi spolnih zlorab (Roman Polanski, Woody Allen in Luc Besson), ki so jim drugje zaprli vrata.

V Benetkah tudi Slovenska kinoteka

Letošnja Mostra bo imela tudi slovenski pridih, saj bodo v sekciji Venice Classics, v kateri predstavljajo restavrirane filmske klasike, prikazali film Slike iz življenja udarnika (Slike iz života udarnika, 1972) Bahrudina Bate Čengića. Pri filmu, ki je bil deloma posnet v Sloveniji, so sodelovali tudi slovenski filmski ustvarjalci: direktor fotografije Karpo Godina, pisec glasbe Bojan Adamič in igralka Štefka Drolc. Kot so poudarili pri Slovenski kinoteki, kjer so vodili digitalno obnovo filma, je film svetovno premiero leta 1972 doživel prav na beneškem festivalu, medtem ko ga takrat največji jugoslovanski filmski festival v Pulju ni sprejel. "Negativ filma hrani Hrvaški državni arhiv, medtem ko je Bata Čengić že med vojno, ki je sledila razpadu Jugoslavije, kopije svojih filmov deponiral v Slovenski kinoteki, ki mu je leta 1996 priredila tudi retrospektivo," so zapisali pri Slovenski kinoteki.

Obnovo Čengićevega filma so izvedli v sklopu programa Sezona klasičnih filmov z dodatnim finančnim prispevkom Evropske komisije. Slovenska kinoteka se je na pričujoči razpis lani prijavila v sodelovanju s Hrvaškim državnim arhivom – Hrvaško kinoteko, Filmskim centrom Sarajevo in Avstrijskim filmskim muzejem. Obnovo filma je podprlo tudi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

"Mojstrovina Slike iz življenja udarnika je zbirka izjemno lepih tableaux vivant, ki prikazujejo življenje slavnega proletarskega udarnega delavca Alije Sirotanovića, prave jugoslovanske različice Alekseja Stahanova, ki razkriva ogromen razkorak med idealizirano ideologijo in brutalno realnostjo gradnje komunistične utopije," so zapisali pri Slovenski kinoteki ter dodali, da gre za "izjemno pomemben film za našo postresnično dobo lažnih novic in alternativnih dejstev, ki nam pokažejo, kako učinkovito spodkopati propagando z uporabo njenih lastnih orodij."

Film Slike iz življenja udarnika bo v letošnji sekciji Venice Classics predstavljen ob takšnih mojstrovinah svetovnega filma, kot so Andrej Rubljev (1966) Andreja Tarkovskega, Izganjalec hudiča (1973) Williama Friedkina in Nebeški dnevi (1978) Terrencea Malicka.