Razstrelitev (kopije) Aljaževega stolpa

P. V.
09.12.2022 06:00

V Ljubljani je ta teden mini festival Mesta žensk, katerega rdeča nit je mitologija

Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Skupinski portret umetnic z Aljaževim stolpom 
Arhiv umetnic

Cikel dogodkov je v torek odprla premiera videoperformansa Vrhunec o pomenu spomenika kulturne dediščine v trenutku, ko je nasilno izbrisan. Gre za ikonoklastično gesto, ki je po definiciji posledica upora, največkrat zaradi verskih, političnih ali rasnih krivic. Gesta je večplastna: po eni strani prekinja s kanonskim razmišljanjem, po drugi pa z izničenjem simbola prav tega lahko vzpostavi v novem, razširjenem zgodovinskem kontekstu.

Kaj se je torej zgodilo? Leta 2021 je osem umetnic razstrelilo kopijo Aljaževega stolpa v kamnolomu Gabrovec v sodelovanju s pooblaščenim izvajalcem razstrelitev. Razstrelitev je bila odgovor na vse bolj nacionalistično in konservativno družbeno klimo v Sloveniji. Avtorice so s subverzivno potezo uprizorile navidezno teroristično akcijo, s katero so postavile pod vprašaj trenutno družbeno stanje.

Na okrogli mizi z naslovom Umetnost destrukcije z Anamarijo Batista, Noahom Charneyjem in Svetlano Slapšak je beseda tekla o pomenu umetnosti (kot) destrukcije v dobi, ko na Poljskem in v ZDA omejujejo pravico do splava, na Madžarskem prepovedujejo informiranje o LGBTIQ+ skupnosti, v Sloveniji pa deklarirano neonacistična društva dobivajo status društev v javnem interesu, medtem ko so borci za "pravice nerojenih otrok" spet na pohodu, so zapisali pri Mestu žensk.

Razstava umetniškega kolektiva projekta Politika dotika z naslovom Izbrisani pogledi, ki so jo v četrtek odprli v Stari mestni elektrarni, pa se navezuje na nezakonit izbris več kot 25.000 ljudi iz registra stalnega prebivalstva Slovenije leta 1992. V protest je umetniški kolektiv pripravil spominsko platno Izbrisani pogledi. Modalni venček v štirih dejanjih (osvobajanje od tradicije) je poskus manjše odrske retrospektive, ki prehaja v vztrajnostni performans. Umetnica Lala Raščić bo nocoj drugega za drugim izvedla performanse Evmenide (2014), EE-0 (2018), GORGO (2020) in Počimalja - Tista, ki začne pesem (2022). Performansi združujejo grško mitologijo, anarhistično ideologijo in ženski bes s folklornimi zvrstmi in monodramo.

Berlinska gledališka skupina Lovefuckers raziskuje različne možnosti upora in se sprašuje, kaj nam o spreminjanju sveta lahko pove Ištar, boginja, ki je pred davnimi časi živela v babilonskem svetem mestu Uruk. V predstavi Ištar, ki bo na sporedu v soboto, se vrača združujejo igro, glasbo, video in lutkarstvo ter izhajajo iz predstave o svetu, zazibanem v sen.

Caliza je glasbeni vzdevek sintpop, alterpop in new wave ustvarjalke Elise Perez. Glasbenica iz Madrida se je po več kot petih letih sodelovanja z drugimi skupinami, v katerih je igrala bobne, leta 2015 odločila za samostojno pot. Njen koncert bo v Klubu Gromka na Metelkovi v nedeljo, drugi dogodki pa s bili oziroma danes in jutri še bodo v Stari mestni elektrarni. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.