Začenja se nov krog za izbor nagrade Večernica za najboljše slovensko otroško in mladinsko literarno delo. Z objavo razpisa začne Časnik Večer izbor za že 23. večernico. Za nagrado se lahko potegujejo vsa izvirna pesniška, prozna in dramska besedila za otroke in mladino, ki so izšla v preteklem letu (ali imajo letnico 2018) v knjižni obliki pri kateri od slovenskih založb ali v samozaložbi.
Žirija bo upoštevala dela, ki jih bodo avtorji, založniki, institucije, društva in posamezniki v dveh izvodih poslali do 6. maja 2019 na naslov Časnik Večer, Ul. slovenske osamosvojitve 2, 2000 Maribor, s pripisom Za večernico. Petčlanska žirija, ki jo sestavljajo predstavniki Časnika Večer, Društva slovenskih pisateljev, Društva za humanistična vprašanja Argo, revije Otrok in knjiga ter Zveze bibliotekarskih društev in sekcije IBBY, bo izbrala najprej pet nominiranih del, potem pa najboljše med njimi in avtorici oziroma avtorju podelila nagrado (v znesku 3000 evrov) na srečanju slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede v Murski Soboti letos jeseni.
Kondicija literature in medijev
"Odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik je včeraj ob podelitvi dejal, da sta 'knjiga in literatura eden od odgovorov proti surovosti, sovražnosti, populizmu, proti banalizaciji in rumeni megli, ki se spušča nad nas. Večernica je le ena od Večerovih zavez, da bo ostal del tega gibanja.' In ni čisto obupati ob temnih prerokbah o smrti papirja kot formata za zgodbe, kar velja enako za knjige kot tiskane medije.
Sodeč po letošnji sijajni beri, je kondicija literature dobra, tudi mediji se ne damo. In morda tisti mladi včeraj v dvorani gledališča Park, ki so z nagrajenko recitirali njene krasne verze, rastejo v kultivirano publiko, ki je ne bo premamil lažni blišč resničn(ostn)e plehkobe danes. Ampak bodo zrasli v kritične bralce novih in novih kakovostnih pesmi in zgodb. Novih večernic."
(Melita Forstnerič Hajnšek v komentarju ob lanski podelitvi večernice)
Mednarodni dan knjige za otroke
Danes je mednarodni dan knjige za otroke. Že 52 let ga praznujejo vse članice mednarodne zveze za mladinsko književnost na 2. april, rojstni dan Hansa Christiana Andersena. V Pionirski knjižnici Nova vas bodo ta dan počastili z razstavo in pogovorom z Marjanom Mančkom, vrhunskim slovenskim ilustratorjem in avtorjem stripov, ki je ustvaril legendarne likovne podobe Kraljične na zrnu graha, Mojce Pokrajculje, Petra Klepca, Pedenjpeda, Hribcev, Modrega medvedka in tako naprej. Mednarodni dan knjige za otroke vedno spremljata tudi poslanica in plakat, ki ju vsako leto prispeva ena od članic mednarodne zveze za mladinsko književnost.
Letos jo je napisal (in prav tako ustvaril plakat) litovski otroški pisatelj in ilustrator Kestutis Kasparavičius. Pod naslovom Knjige nam pomagajo, da ne hitimo, opozarja, da v stoletju informacijskega preobilja naglica in hitenje nista nujno neizbežna. S knjigo začutiš, kako je lahko tudi drugače. "Knjige imajo namreč čudovito lastnost – pomagajo nam, da ne hitimo. Ko listaš po knjigi in se mirno zatopiš v njeno vsebino, te na lepem ni več strah, da bi vse neopaženo zdrvelo mimo tebe. Tedaj spoznaš, da se ti ni treba brezglavo mučiti z nepomembnimi opravili," pravi. (pz)
