"Dela Boruta Krajnca izpolnjujejo vlogo, ki jo pričakujemo od družbeno angažirane umetnosti: opozarjajo in prebujajo," sta zapisala kuratorja in galerista Ana Grobler in Sebastian Krawczyk v enem od dveh besedil, ki spremljata razstavo v Galeriji Alkatraz v Ljubljani, ki jo bodo odprli nocoj. Fotografije v najboljši dokumentaristični tradiciji v resnici same povedo vse. In kot dokumentarni fotograf Borut Krajnc pač fotografira - in ponuja s svojim delom ogledalo, ki opozarja tudi na samoumevnosti, ki to ne bi smele biti. Fotografije naslovnic slovenskih dnevnih časopisov, s katerih je izrinjeno novinarsko delo, ki ga je zamenjal oglas, nas prisilijo v soočenje z realnostjo, ki smo jo preveč samoumevno sprejeli za novo normalnost.
Prodano dostojanstvo
"Zavedel sem se, da je časopis pravzaprav postal oglas," je dva dni pred odprtjem razstave pojasnil avtor pred fotografijami, ki govorijo o vsej materialnosti lepote novic na papirju - ušesih, prepogibih, tisku, ki se rahlo vidi skozi papir. "Te spremembe ne ponazori nič bolje kot naslovnice dnevnih časopisov, ki so bile v celoti spremenjene v oglas." Sandra Bašić Hrvatin v spremnem besedilu razstave opozarja, da je "naslovnica kot oglas popolna privatizacija javne komunikacije".
"Veš, da je nekaj narobe. A si rečeš, dobro, se zgodi. A čez čas se to ponovi, naslovnica spet nima novic, nima fotografij, ampak je zgolj oglas. Tedaj sem spoznal, da to ni enkratni dogodek, ampak postaja pravilo. In da kapital prevzema mesto novice. Prevzema mesto udarne naslovnice," pripoveduje Borut Krajnc. Če bi si lahko privoščil, pravi, bi bile fotografije naslovnic še večje - kot simbol moči in vpliva, ki ju ima kapital. Črni ponedeljek, doda, je bil, ko so vsi trije glavni dnevni časopisi na naslovnicah objavili črno-bel oglas trgovinske verige. "Povozili, degradirali, zanemarili, ubili so dostojanstvo branže, novinarjev, fotografov, kolegov," pojasni fotograf. Vseeno razstava ni izraz bolečine in razočaranja, da je v praksi drugače kot v idealni teoriji. "Moje gledišče je v resnici z mesta državljana. Ki opozarja na probleme, ki jih čutim in opažam tudi kot bralec in naročnik časopisov," pove.
Praznine prostorov, politike in družbenih debat
Ko gleda nazaj, vidi, da pot do sedanje razstave ni bila naključna. Njegovo delo zadnjega poldrugega desetletja zaokrožuje trilogijo. V prvi seriji Praznine je zbral podobe oglasnih prostorov, ko so bili ti hipno izpraznjeni. Tedaj, se spomni, je postajalo jasno, da lahko kapital prodre kamorkoli: na vsak plot, na vsak pejsaž, na vsak košček narave, na vsako fasado. "Šlo je za onesnaževanje javnega prostora in serija je bila tudi moje ogorčenje nad tem." Drugo serijo, Politika, je naredil z umetniško skupino Made in China, v obliki umetniškega koledarja z dvanajstimi podobami predsedniškega kandidata, ki v imenu všečnosti opravlja različne poklice. Gre za zbujanje pozornosti in gre za praznine, ki nato ostanejo, večkrat poudari Borut Krajnc. Naša pozornost je ukradena, a kaj je vsebina zadaj za to zbujeno pozornostjo, se ne sprašujemo. S tem, se boji, se pozablja in izgublja funkcije, ki bi jih vendar prostori, ljudje in izdelki morali opravljati v družbi.
"Kapital prevzema mesto novice. Prevzema mesto udarne naslovnice"
