Danes zvečer bo na odru Dvorane Ondine Otta Klasinc v Slovenskem narodnem gledališču Maribor premierno zaživel balet Faust. Plesna predstava po motivih istoimenske Goethejeve tragedije in glasbi Milka Lazarja je nastala kot koprodukcija Opere in Baleta SNG Maribor, Cankarjevega doma Ljubljana in Opernhaus Zürich.
Gre za "nedvomno največji baletni spektakel, ki smo ga do sedaj uprizorili v mariborskem Baletu", je pred premiero napovedal umetniški direktor Baleta SNG Maribor in koreograf Edward Clug. "V prvi vrsti gre za produkcijski spektakel," je povedal za Večer. Tako razkošno in predvsem drago predstavo bi si namreč težko privoščili sami. "Z velikim zanimanjem so se nam kot partnerji pridružili v Cankarjevem domu, predstavo, ki je tako v tehničnem smislu, v scenografiji in kostumih razkošna, ustvarjamo skupaj. A to je le del produkcije. Najbolj pomembna je zgodba o Faustu, ki se v baletu pojavi izjemno redko."
Kaj nam Faustovo iskateljstvo govori danes? Zgodba je "opozorilo in obenem navdih k premisleku o tem, kdo pravzaprav smo in kakšne posledice lahko imajo naše želje – ne le na naše lastno življenje, ampak tudi na življenjske usode vseh, ki jih srečujemo na svoji poti". Faustov sindrom namreč "najbrž še nikoli doslej ni (bil) tako prisoten kot prav v naši sodobni družbi, ki se je pripravljena odpovedati lastni identiteti oziroma lastni duši v zameno za večno mladost, navidezno lepoto ali za katerokoli drugo človeško nečimrnost. Nagel tempo sodobnega življenja, v katerem velikokrat izgubljamo lastno substanco – svoj jaz –, tako nezadržno vodi v stanje nenehne nasičenosti in mimobežnosti, s tem pa postajajo najrazličnejše skušnjave vedno bližje in lažje dostopne," meni Clug.
"Neizmerno ponosen in srečen sem, da lahko balet, ki je avtorsko v celoti slovenski, premierno predstavimo tudi v Mariboru"
Balet je premiero doživel pred petimi leti, leta 2018 v Zürichu, "kjer je bil izjemen sprejem. Lani smo ga uprizorili tudi v Leipzigu, ki je delno Faustovo oziroma Goethejevo mesto. Neizmerno ponosen in srečen sem, da lahko balet, ki je avtorsko v celoti slovenski, premierno predstavimo tudi v Mariboru." Predstava bo po ponovitvah v Mariboru januarja na ogled tudi v Cankarjevem domu. Mariborska verzija je po Clugovih besedah še bolj izpopolnjena, prav tako pa sledi osrednjemu cilju, torej skozi glasbo in gib povedati tisto, kar je povedal Goethe z besedami. "Nočem poučevati ali posredovati kakšnih skritih sporočil, razen tega, kar je napisal Goethe, in to tako, kot ga jaz doživljam," je dejal koreograf.
Skladatelj Milko Lazar pravi, da sta imela pri ustvarjanju partiture v mislih, "da je treba Fausta pripeljati v današnji čas". "Skozi ta balet želimo pripovedovati o današnjem času," je rekel. Dirigent je Simon Krečič, scenograf Marko Japelj, kostumograf Leo Kulaš, zasnova oblikovanja svetlobe je delo Martina Gebhardta, oblikovalec svetlobe je Tomaž Premzl, oblikovalec videa Tieni Burkhalter, asistenta koreografa Gaj Žmavc in Tijuana Križman Hudernik.
V vlogi Fausta bosta nastopila solista mariborskega Baleta Davide Buffone in Ionut Dinita, v vlogi Mefista pa gosta iz Basla Thomas Martino in Daniel Domenech. V drugih vlogah nastopajo Monja Obrul/Asami Nakashima (Margareta), Olesja Hartmann Marin/Branka Popovici (Marthe Schwerdtlein), Evgenija Koškina/Tea Bajc (Sybil), Matteo Magalotti/Tomaž Viktor Abram Golub (Wagner), Tijuana Križman Hudernik/Catarina de Meneses (Angel), Luka Pitamic k. g. (Jezus) ter baletni ansambel in Simfonični orkester SNG Maribor.
Faust je sicer Clugov drugi narativni celovečerni balet. Prvi je Peer Gynt, ki je prav tako doživel izvedbe v več baletnih hišah. "Po Peeru Gyntu sem dobil apetit, da bi poskusil še kakšno drugo zgodbo," je na tiskovni konferenci pred premiero še povedal koreograf.
Glasba in scenografija
"Glasba gre zelo hitro v uho, je zelo elementarna in ritmična, a hkrati zelo kompleksna. Opazi se, da je šla z roko v roki z dramaturgijo in konceptom koreografa, a ima drugačno funkcijo kot pri klasičnem baletu; ne opisuje dogajanja na odru, ampak ga po drugi strani zelo podpira, je močen temelj za pripovedovanje te kompleksne zgodbe," je povedal dirigent Simon Krečič.
Avtor scene s prevladujočo "črno škatlo", premičnimi zasloni in videoprojekcijami je Marko Japelj, kostumograf je Leo Kulaš. Oba sta del ekipe, s katero sodeluje Clug že več kot 20 let. Podoba predstave je po besedah Cluga izčiščena, a vseeno bogata. "Razkošje iščemo v doživetju," je dejal. (sta)