Avtorica besedila je Saša Eržen, nastalo pa je na pobudo režiserja in komponista Marjana Nečaka. Ta je v eni, drugi ali obeh vlogah z Lutkovnim gledališčem Maribor sodeloval že večkrat, tako da se "zna organizirati", kar je za njegovo delo bistveno, je povedal na tiskovni konferenci pred premiero. Projekte pripravlja dolgo, izbira pa teme, ki ga posebej nagovarjajo. Tokrat je to problematika zavrnitve, zavrženosti oziroma odvečnosti. Bremenski mestni godci se mu zdijo ena najpomembnejših zgodb za današnji čas. Dramaturginja Katarina Klančnik Kocutar dodaja, da nas zgodba v časih, ko se meri vrednost človeka (samo) po ekonomski vrednosti, posebej nagovarja.
Režiser je dramatičarko in scenaristko Sašo Eržen, kot je sporočila, k projektu povabil "z jasno vizijo", prav tako je Nečakov pristop opisal avtor likovne podobe Damijan Stepančič. Skupaj z oblikovalko odrskega giba Kajo Lorenci, lektorico Metko Damjan in igralkama in igralcema Uršo Kavčič, Barbaro Jamšek, Miho Bezeljakom in Gregorjem Prahom so ustvarili "kompleksno predstavo, ki ima veliko stilov" - lutkovnih in glasbenih. Pri glasbi skladatelj omeni "country", "western" in "horror", Damijan Stepančič pa misli, da je predstava pravzaprav muzikal. Pri lutkovnih tehnologijah je vsega vsaj toliko, igrajo z velikimi lutkami, njihovimi majhnimi kopijami, pa s sečno gledališče imajo ... Najtežje je bilo, so se kar strinjali vsi štirje igralci, z velikimi lutkami. Na bralnih vajah so igrali eno vlogo, ko so dobili v roke lutko, pa so njene zmožnosti narekovale novo vlogo. Miha Bezeljak je dobro opisal posebnost takšne perspektive. Včasih je lutkar kot igralec šaha, ki premika figure po deski, tukaj pa je sam figura in se mora zavedati svojega položaja, saj skupaj s scenografijo "uravnotežuje prostor".
Kaj naredijo sodobne odslužene živali, ko najdejo naropan zaklad? In ali je poštenost dandanes dovolj? Kaj bi s poštenostjo brez slave?
Zdaj pa še obnova stare nove zgodbe: Saša Eržen je ohranila like iz prvotne zgodbe - osla, psa, mačko in petelina, a jih je postavila v sodobni čas. Osel ne zmore več dela za svojega lastnika ta meni, da mu bo najbolj koristil, če ga predela v klobase. Psička naj bi iskala tartufe, a jih ne najde, zato v strahu pred jeznim lastnikom pobegne. Mačka ne zmore več loviti miši - in to zelo jezi njenega gospodarja. Petelin pa kikirika po navdihu ob vseh urah dneva, da mu grozi, da bo pristal v juhi. Ubežniki na svoji poti, lačni in prezebli, naletijo na hiško v gozdu, v kateri živita roparska mati in sin. Ta se pripravlja na svojo nočno službo. Živali jim prekrižajo načrte, ju preženejo iz hiše in najdejo naropan plen. No, uganete, kaj bodo naredile z njim? Tukaj je odgovor ustvarjalcev: "Pošteno ga vrnejo lastnikom in so zato do konca življenja preskrbljeni s klobasami, koruzo in korenčkom." Ampak danes to ne more biti vse, ne? Seveda ne. "Da bi bila zgodba še bolj zanimiva, zmagajo na Zlati popevki, tekmovanju za najboljšo pesem."
