
Mariborski fotograf Branimir Ritonja se na razstavi Ostanki svetlobe predstavlja z analognimi črno-belimi fotografijami. Pri večini del obravnava trk narave in človekovih posegov vanjo, so zapisali v sporočilu za javnost iz ZRC.
"Svetloba oziroma to, kar je ostalo od nje, simbolno predstavlja ostanke narave, kmetijskih površin, ki so jih žrtvovali za izgradnjo modernih nakupovalnih središč, cestne infrastrukture in stanovanjskih sosesk. Nastanku serije je botrovalo tovrstno spreminjanje območja pod Pohorjem, kjer je fotograf živel: v nekaj letih se je iz zelenih površin s travniki, polji, vrtovi in kmetijami, kjer so meščani kupovali zelenjavo, sadje in jajca, spremenilo v betonsko pustinjo stanovanjskih sosesk in potrošniškega servisnega sistema: 'Vsakodnevno sem med sprehodi gledal, kako se pred mojimi očmi rodovitna zemlja spreminja v beton. Vrtovi v prodajne police,'" je o(b) tem povedal fotograf.
"Svetloba, ki ima v filozofiji pozitivno konotacijo, saj simbolizira spoznanje resnice, razum in polno zavedanje, s svojim ugašanjem na delih Branimirja Ritonje simptomatično zaznamuje današnji čas. Na več fotografijah zamira na način, kot bi ugašal vid. (...) Kot da je človek v svojem sebičnem prisvajanju narave prispel do mejne točke. V kakšno miselno obzorje se bo usmeril v prihodnosti, ostaja odprto vprašanje: ali bo nadaljeval svoje početje in svetlobo naposled povsem pregnal ter v svoji zaslepljenosti pristal v duhovni temini? Ali pa bo vendarle popustil in svetlobe ne bo skrčil zgolj na ostanke, temveč ji povrnil polni sijaj?" se sprašuje kuratorica Andreja Rakovec z Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU, ki kurira celotno serijo razstav umetniške fotografije v Atriju. Ostanki svetlobe Branimirja Ritonje bodo na ogled do 27. avgusta.