Pozornost Mariboru in opereti

Letošnji, 35. Slovenski glasbeni dnevi (SGD) bi osrednjo pozornost posvetili stoletnici začetka delovanja Opere Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Uradni naslov srečanja je Opereta med obema svetovnima vojnama – ob stoletnici začetka delovanja opere Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Na pobudo Dramatičnega društva so leta 1919 ustanovili Slovensko narodno gledališče, katerega Opera je 1. maja 1920 z uprizoritvijo Hervéjeve operete Mam'zelle Nitouche odprla vrata. Opereta je v Mariboru prevladovala vse do začetka druge svetovne vojne, ko je bilo mariborsko gledališče prisiljeno nehati delovati. "Prav zaradi pečata, ki ga je opereta vtisnila širšim družbenokulturnim potezam spodnještajerske, pa tudi kranjske prestolnice, si zasluži pomembnejšo vlogo v sodobnem slovenskem muzikološkem raziskovanju," je prepričan vodja muzikološkega simpozija SGD dr. Jernej Weiss.
Programska knjižnica 35. SGD z natančnim naborom dogodkov je že natisnjena, kdaj bodo jubilejni SGD, pa je za zdaj negotovo. No, čisto negotovo vendarle ni. Kot pravi Jernej Weiss, bodo novi termin morali skoordinirati z vsemi sodelujočimi ustanovami, SNG Maribor, Slovensko filharmonijo, Društvom slovenskih skladateljev, Simfoniki RTV itd., kar je ob že dogovorjenih obveznosti posameznih ustanov vse prej kot enostavno. Weiss si želi, da bi bili 35. SGD jeseni. "A v jeseni bo v Ljubljano zelo težko dobiti simpoziste mednarodnega muzikološkega simpozija, ki prihajajo iz vse Evrope (pri čemer ne vemo, kakšna bo situacija v posameznih državah). Zato se zdi trenutno najbolj realno, da se glasbeni dnevi prestavijo na pomlad 2021. Pri čemer bi želel, da bi tematska publikacija, ki bo obravnavala v Mariboru v medvojnem obdobju tako popularno opereto, izšla že do tedaj. Sam sem se kot vodja programskega odbora zelo trudil, da bo tema tokrat povezana s pomembnim mariborskim jubilejem," pravi Weiss in še meni, da je glasbene dneve vsekakor treba izpeljati, četudi leto dni kasneje, kot je bilo predvideno.

"Nevarna" oblika glasbenega gledališča

S prispevki vodilnih domačih in tujih simpozistov iz 15 držav bi tokratni mednarodni muzikološki simpozij, načrtovan od 16. do 18. aprila v Viteški dvorani Križank, osvetlil širšo družbeno vlogo operete kot umetniške zvrsti v preteklosti in sedanjosti. Simpozij bi se posvečal repertoarni, kadrovski in drugi operetni politiki različnih opernih hiš med obema svetovnima vojnama, obenem pa bi primerjalno preučil položaj operete pred obravnavanim obdobjem in po njem. Mnogi gostje iz tujine in domovine so prijavili vznemirljive teme, povezane z opereto. Med drugimi denimo Kevin Clarke iz Raziskovalnega centra za opereto iz Amsterdama raziskuje razloge, da je opereta kot "nevarna" oblika glasbenega gledališča postala priljubljena po vsem svetu in hkrati sprožila takšno ogorčenje. Kako je "spolno osvobojeno" obliko izvirne operete zamenjala nostalgična različica žanra in kako so poznejše generacije v opereti odkrile različne "varne prostore", zlasti po letu 1933 v nacistični Nemčiji in končno po drugi svetovni vojni po vsem svetu, pri čemer so provokativno in moderno umetniško obliko spremenile v nostalgično "protibolečinsko sredstvo" za travmatizirano generacijo, ki je preživela vojno? Ali naj se kot raziskovalci sprijaznimo, da se zgodovina tega žanra s tem konča, ali pa obstajajo načini, da se vrnemo k temu, kar je opereto naredilo tako revolucionarno in veličastno, se sprašuje Clarke v prispevku. Ali pa Peter Andraschke z Univerze v nemškem Giessnu, ki preučuje Schönbergov odnos do popularne glasbe; bil ji je presenetljivo naklonjen. Schönberg je v svoje kompozicije prevzemal popularno glasbo oziroma se navezoval na njene zvrsti.

"Mariborska operetna vojna"

Hartmut Krones z Univerze za glasbo in uprizoritveno umetnost Dunaj je v prispevku raziskal boj skladateljev za priznanje in pravično nadomestilo za njihovo intelektualno lastnino. Skladatelji operet so morali kot predstavniki zabavne glasbe po večini računati z uvrstitvijo v nižje razrede, poleg tega so se številni skladatelji tega žanra začeli ukvarjati z "novo" umetnostno obliko, filmsko glasbo, za katero več let sploh niso dobili plačanih tantiem ali pa so jih dobili zelo malo. Razlog za to je bilo seveda splošno preziranje filmske glasbe, ki je veljala za manjvredno obliko umetnosti. Ingeborg Zechner s Salzburške univerze se ukvarja z medijskimi perspektivami filmske operete na začetku 30. let, posamezni predavatelji pa so se lotevali položaja operete, katere izraz si je izmislil Mozart, da bi se posmehoval "minornim delom" svojega časa.
O opereti kot kulturnem in zgodovinskem simptomu, ki je naseljevala operne odre po vsej Evropi, bodo spregovorili raziskovalci in raziskovalke od Ukrajine, Madžarske, Poljske, Francije do Litve, Češke, nekdanje Jugoslavije, Slovenije, za sklep pa bosta znamenito "mariborsko operetno vojno" in različne poglede na to zvrst in njeno recepcijo skozi čas v mariborskem gledališču predstavili muzikologinji Manica Špendal in Karmen Salmič Kovačič.
Tudi pester spremljevalni koncertni program SGD bi svojo pozornost osredinjal na mariborsko ustvarjalnost. Petnajstega aprila je bil načrtovan ogled nove naročene domače opere skladateljice Nine Šenk na mariborskem odru kot uvod v Slovenske glasbene dneve. Torej prav letos, ko bi bila osrednja pozornost posvečena mariborskemu glasbenemu ustvarjanju nekoč in danes, so žal SGD zaradi epidemije prestavljeni. A prispevek vseh sodelujočih nikakor ni bil zaman, tudi organizatorji obljubljajo v vsakem primeru nov termin.