V graškem muzeju sodobne umetnosti Kunsthaus so v četrtek odprli razstavo Osvoboditev glasov kuratorke Zdenke Badovinac, nekdanje direktorice Moderne galerije, in pomočnika kuratorke Martina Grabnerja. Med 27 umetniki se na razstavi predstavljajo tudi trije slovenski: Ida Hiršenfelder, Irena Z. Tomažin in Tao G. Vrhovec Sambolec.
Razstava, ki se osredotoča na moč glasov, je poimenovana po istoimenskemu performansu Freeing the Voice (Osvobajanje glasu), zgodnjem umetniškem delu Marine Abramović, ki je z raziskovanjem in preseganjem meja močno zaznamovala področje umetnosti performansa in body arta.
Razstava se prične z zvokom, s krikom Marine Abramović, torej s človeškim glasom, nato pa se razvije v množico drugih, pretežno človeških glasov, in se konča z delom Taa G. Vrhovec Sambolca, z oglašanjem komarja. Zvoka komarja ne slišimo z lastnimi ušesi, njegova prisotnost nastane iz našega radikalnega poslušanja. Slišati ni isto kot poslušati: razlika je v osredotočenosti in našem zavedanju sebe in drugih, človeških in nečloveških bitij in stvari.
Na vprašanje, zakaj je razstava o glasu danes, kuratorka odgovarja: Svet, v katerem živimo, je popolnoma padel iz ravnovesja. Številne krize in genocidne vojne ter izguba skupnega prostora, v katerem telesa med seboj preidejo v resonanco, so vzbudile občutke panike in dušenja. Okrog nas se je razširila kultura molka, prostor za svobodno izražanje mnenja se krči, vse glasnejši pa je klic po kulturi izključevanja.
V obrazstavnem besedilu je zapisano še: "Čeprav naš lasten avtentični glas ne obstaja, predstavlja osvoboditev našega individualnega in kolektivnega glasu skupni okvir razstavljenih umetniških del. Osvoboditev naših glasov ne pomeni, da najdemo lasten jaz, ki se popolnoma ujema z našim glasom. V resnici z glasom osvobodimo naš odnos do sveta. Umetniška dela poskušajo dekolonizirati različne glasove določenih tradicij, narodov ter njihovih skupnosti in pokrajin, glasove žensk, ljudi drugih ras, ljudi z obrobja Evrope ter glasove naših individualnih teles. Osvobajanje glasu pomeni dihanje, kričanje, pesnjenje, petje, govorjenje in mrmranje.
Umetniki in umetnice opozarjajo tudi na krizo moderne dobe in njenih razumskih konstrukcij. Njihov jezik presega univerzalne koncepte in uteleša posebne izkušnje in znanje. En glas je zmeraj specifičen glas. In ni glasu, ki ne bi mogel biti slišan, zato so osvobojeni glasovi le tisti, ki so slišani. Poslušanje ima moč zdravljenja, povezovanja in upiranja."
Izbrani avtorji so: Noor Abed, Marina Abramović, Lawrence Abu Hamdan, Babi Badalov, selma banich, CO2 ... a couple of artists, VALIE EXPORT, Farhad Farzali, Essa Grayeb, Ida Hiršenfelder, Saodat Ismailova, Anna Jermolaewa, Mikhail Karikis, Anton Kats, Belinda Kazeem-Kamiński, Brandon LaBelle in Octavio Camargo, Katalin Ladik, Lucia Nimcová, Lala Raščić, Antoni Rayzhekov, Gerhard Rühm, Selma Selman, ŠKART in NONpractical Women, Mladen Stilinović, Irena Z. Tomažin, Nora Turato, Tao G. Vrhovec Sambolec. Razstava bo na ogled do 24. avgusta.
