S podelitvijo nagrad Vesna se je zaključil 22. Festival slovenskega filma v Portorožu. Strokovna žirija za celovečerne igrane, dokumentarne in animirane filme, v kateri so bili dramska igralka Živa Selan, scenarist in nekdanji direktor Filmskega centra Srbije Boban Jevtić ter režiser in producent Rok Biček, ni bila diplomatska, kot bi se reklo. Skoraj vse nagrade v relevantnih kategorijah je namenila enemu filmu, Zgodbam iz kostanjevih gozdov režiserja Gregorja Božiča. Zgodbe so torej dobile vesno za najboljši celovečerni film, vesno za najboljšo režijo, vesno za najboljšo glavno moško vlogo (Massimo De Francovich), vesno za najboljšo fotografijo (Ferran Paredes Rubio), vesno za najboljšo izvirno glasbo (Hekla Magnusdottir), vesno za najboljšo montažo (Gregor Božič, Benjamin Mirguet, Beppe Leonetti), vesno za najboljšo scenografijo(Giovanna Cirianni), vesno za najboljšo kostumografijo (Katharina Jockwer, Mateja Fajt), vesno za najboljšo masko (Barbara Morosetti) in vesno za najboljši zvok (Jan Vysocky, Julij Zornik). Ne nazadnje je film dobil tudi vesno po izboru občinstva.
Produkcijo tega ne samo zmagovalnega, ampak zmagovitega filma podpisuje produkcijska hiša Nosorogi, koproducenti so Transmedia Production, Deutsche Film- Und Fernsehakademie Berlin in RTV Slovenija. Utemeljitev žirije ob vesni za najboljši film festivala se glasi: "Osupljiva filmska stvaritev z izjemno vizualno komponento in zaokroženostjo, ki v svojih številnih kvalitetah močno presega običajni okvir nacionalne kinematografije. Vsi elementi filmskega jezika v tej dodelani mojstrovini so uporabljeni premišljeno in subtilno, kar gledalcu omogoči izjemno emotivno in estetsko doživetje. Prepričani smo, da je ta film znanilec pomembne prelomnice za slovensko kinematografijo." Ob vesni za režijo Gregorja Božiča pa so poudarili, da nas režija s filmskimi izraznimi sredstvi presenetljive avtorske in obrtne zrelosti popelje na čarobno popotovanje v svet kostanjevih gozdov.
Naslovni kostanjevi gozdovi so gozdovi Benečije, zapuščene in obubožane zaradi političnih in gospodarskih pogojev, ki so v odročnih obmejnih predelih vedno najtrši, film pa pripoveduje legendo, že skoraj pravljico o prebivalcih te lepe pokrajine.
Vesno za najboljši scenarij sta dobila Katja Colja in Angelo Carbone za scenarij filma Igor in Rosa, vesno za najboljšo glavno žensko vlogo Liza Marijina za film Polsestra, vesno za najboljšo stransko žensko vlogo Jana Zupančič za film Korporacija, vesno za najboljšo stransko moško vlogo pa Milivoj Miki Roš za film Oroslan režiserja Matjaža Ivanišina.
Najboljši dokumentarni film je Hči Camorre režiserja Siniše Gačića.
Druga žirija - Nina Blažin, režiserka, Grega Mastnak, animator, in Maja Weiss, režiserka - pa je ocenjevala kratke filme in manjšinske koprodukcije. Najboljši kratki igrani film je Raj režiserjev Sonje Prosenc in Mitje Lična, vesno za najboljšo manjšinsko koprodukcijo je prejel film Bog obstaja, ime ji je Petrunija v režiji Teone Strugar Mitevske, vesno za najboljši animirani film Liliana avtorice in animatorke Milanke Fabjančič, vesno za najboljši študijski film Alzheimer café v režiji Martina Drakslerja, vesno za najbolj izvirno eksperimentalno AV-delo pa Človek s senco Eme Kugler. Vesna za posebne dosežke je šla filmu Buča na vroči strehi sveta režiserjev Nejca Sajeta in Jeffreyja Younga, ki je portret Tomaža Šalamuna. Še eno vesno za posebne dosežke pa je prejel film Dober dan za delo Martina Turka.
