Slovenski filmarji in filmarke so šele zadnji dan preteklega leta s sedmim protikoronskim zakonom dobili izplačano večino denarja, ki jim ga je bila vse leto pogodbeno dolžna država. A poleg zamud, finančnih težav in socialnih stisk, ki so jih povzročile, je zaradi birokratske zanke ostalo nepočrpanih še 729.400 filmskih evrov. Zamude in dolgovi so nastali na podlagi birokratskega mehanizma, ki ga je uvedla prejšnja vlada in ga po besedah Danijela Hočevarja, predsednika društva Filmski producenti Slovenije, kot izgovor za neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti izkoristila sedanja.
Grda politična igra, skrita za administrativnimi postopki
"V nobenem zakonu ne piše, da je za filmske projekte treba izpolniti Načrt razvojnih programov. Deset let je vse funkcioniralo brez te dokumentacije. Ministrstvo za finance se nikoli ni opredelilo, zakaj meša postopka, ki sta v celoti nezdružljiva: postopek javnega natečaja in postopek izbire filmskih projektov prek javnih razpisov Slovenskega filmskega centra. To je administrativna pogruntavščina, ki so jo neimenovani uradniki začeli razglašati pod prejšnjo vlado, sedanja pa ni naredila nič, da bi to kakorkoli ustavila, in nas tudi ne upošteva, ko opozarjamo, da je treba te postopke v dobro panoge spremeniti. To je res grda igra. Ne poznam niti ene države na svetu, kjer bi najvišja politika, skrita za administrativnimi postopki, na tak način onemogočala celotno kulturno dejavnost. Dejstvo je, da filmski center zaradi tega ni porabil vseh sredstev in da jih nekateri producenti filmskih projektov niso dobili, čeprav so bili do njih pogodbeno upravičeni. Na centru se tega zavedajo, a ni v njihovi moči, ministrstvo za kulturo pa se glede tega še ni jasno opredelilo," je povedal Hočevar. Slovenski filmski center je pojasnil, da so se neizpolnjene obveznosti prenesle v letošnje leto in da so nekateri producenti zaradi zamud že vložili tožbene zahtevke.
Znova mučno čakanje na odgovor vlade
Ministrstvo za kulturo je letos z odločbami sprostilo vsaj del sredstev v višini 4,681.883 evrov, ki omogočajo delovanje filmskega centra in financiranje projektov, ki so bili v preteklem letu že uvrščeni v Načrt razvojnih programov. A za zdaj se ne ve, kdaj bodo za nove projekte objavljeni razpisi, ki so bili v preteklih letih ob tem času po navadi že odprti za prijave. Težava je v tem, da mora soglasje zanje podati svet filmskega centra, temu je februarja potekel mandat, novega pa vlada še ni imenovala. "Glede na to, da ima ta po zakonu številne pristojnosti, tako v zvezi s sprejemanjem programa kot imenovanjem strokovnih komisij, upamo, da bo v najkrajšem času imenovan," so komentirali na filmskem centru. Na ministrstvu za kulturo pa odgovorili: "Postopek za imenovanje sveta smo izpeljali v zakonsko določenih rokih in ga poslali v obravnavo na vlado, ki svet imenuje."
Bojazen filmarjev in filmark, da bi se lahko ponovilo mučno čakanje, ki so ga preživljali vse lansko leto od aprila pa do 31. decembra, je tako znova vedno bolj izražena. Potrjuje jo tudi zadnji zaplet: čeprav so nam na ministrstvu odgovorili, da naj bi dopolnilno odločbo za izvedbo letošnjih javnih razpisov v višini okrog milijon evrov izdali pred koncem marca, je na filmskem centru do včeraj še niso prejeli, česar na ministrstvu do zaključka redakcije niso komentirali. Filmski center lahko zaradi vsega naštetega glede objave letošnjih razpisov operira le z informativnimi datumi: za dokumentarne filme "predvidoma v pomladnih mesecih", za animirane filme "predvidoma junija", za igrane filme "predvidoma konec septembra", "do konca pomladi" pa za manjšinske koprodukcije, filmske festivale in kulturno-vzgojne projekte.
Situacija v filmski panogi je zaradi vsega naštetega ob epidemiji, ki prav tako otežuje delo in draži produkcijo, slaba in bo dolgoročno še slabša, je zaskrbljen Hočevar. "Zaradi zastoja financiranja in protikoronskih ukrepov se letos za dokončanje in snemanje drenja veliko več filmov. Ker ekip v Sloveniji ni na pretek, to draži produkcije. Naša branža zaposluje tudi veliko ozko specializiranih svobodnjakov in tisti, ki so več mesecev čakali na plačilo in komaj povežejo konec s koncem, se več ne odločajo za delo v tako negotovem okolju. Vrtimo se v začaranem krogu, saj brez sredstev, ki so na tako majhnem trgu omejena, ni ljudi, brez ljudi pa ne bo novih projektov in več sredstev. Po drugi strani ta neznosna situacija tudi že v tujini pušča sledove, saj razumevanje tujih partnerjev ne more trajati v nedogled. Lani ni bilo razpisa za manjšinske koprodukcije, tudi letos ga še ni. Ne moremo v tujini 'žicati' sredstev, hkrati pa v domovini ne zagotavljamo financiranja našega filma."
Bo boljše čase prinesla sprememba zakonodaje?
Ministrstvo za kulturo je na to stanje v panogi odgovorilo: "Predstavniki interesnih združenj filmskih ustvarjalcev nas redno seznanjajo z razmerami in aktivnostmi. S filmskim centrom tesno sodelujemo in zagotavljamo sredstva takoj, ko so pogoji za to izpolnjeni. Ministrstvo za kulturo pa ni delodajalec filmskim delavkam in delavcem. Z namenom izboljšanja razmer smo že izvedli spremembe v postopkih, pripravljamo pa tudi prenovo zakona o slovenskem avdiovizualnem prostoru, ki bo zagotovil boljše pogoje za razvoj panoge. K izboljševanju stanja na tem področju smo pristopili po načelu neodvisnega in strokovnega obravnavanja področja filmske in avdiovizualne politike kot celote, v nadaljevanju pa bomo k sodelovanju pri oblikovanju zakona povabili vse zainteresirane deležnike in, ko bo primerno, tudi javnost. Konkretne rešitve vidimo v združevanju javnih zavodov, opredelitvi izvenproračunskih virov financiranja filmske in avdiovizualne dejavnosti ter tudi povišanju proračunskih sredstev." In dodalo, da v delovni skupini za pripravo predloga novega zakona sodelujejo zunanji strokovnjaki, "ki imajo bogate izkušnje in reference na področju avdiovizualnega sektorja, hkrati pa so aktivni člani strokovnih in interesnih društev s tega področja".
V delovno skupino za pripravo zakonodaje po Hočevarjevih informacijah še ni bilo povabljeno nobeno od strokovnih in interesnih filmskih društev. "Povabili so tri posameznike, ki so iz branže, in dodali tri uradnike ministrstva. Uradno ne vemo nič o tem, kakšna naj bi bila ta zakonodaja. Obljube o izboljšanju pogojev in zvišanju sredstev smo velikokrat že slišali, pa se ni nič spremenilo, zato bi jih prosil, da naj se najprej izkažejo z rešitvami in delujočimi postopki, potem pa sem prepričan, da bomo z veseljem vsi to podprli," je komentiral. Skepso pri njem vzbuja dejstvo, da ob dvigu sredstev za kulturo za 40 milijonov evrov ministrstvo še vedno ni pokrilo niti vseh zaposlitev in stroškov pogona filmskega centra. "Producenti moramo za to, da lahko ta institucija deluje, že 12 let iz namenskih sredstev za produkcijo filmov plačevati enoodstotno tarifo."
Tudi filmski center še ni aktivno vključen v pripravo zakonodaje. "Od ministrstva je bil center povabljen na predstavitev svojih predlogov sprememb. Ko bo predlog zakona pripravljen, bo vsekakor podal svoje pripombe in morebitne predloge." Pri tem se direktorica Nataša Bučar zavzema za to, da "financiranje filma ne bi bilo v celoti odvisno od proračuna". Po vzoru drugih držav, na primer Hrvaške, bi sredstva zagotavljali iz televizij, ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo, ponudnikov storitev satelitskega, internetnega in kabelskega prenosa. "Področje filma je tudi izjemno zbirokratizirano in prenormirano in zato ne omogoča fleksibilnosti, ki je na ustvarjalnem področju filma in avdiovizualne umetnosti potrebna. Samo pri izboru filmskih projektov mora filmski center uporabljati tri različne zakone, kar med drugim podaljšuje procese odločanja na več mesecev. Velika je tudi neusklajenost predpisov, katerih posledice so se pokazale v letu 2020. Za izboljšanje so potrebne celovita in celostna prenova zakonodaje z nujno uvedbo izvenproračunskih virov, prenova sistema izbire filmskih projektov ter nujna okrepitev gospodarskih dejavnosti na področju filma in avdiovizualne dejavnosti," je sklenila Bučarjeva in opozorila tudi na razpršenost javnih ustanov na filmskem področju.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
