Melita Forstnerič Hajnšek
V nekdanji tovarni MTT v Melju so se v okviru trienala EKO 8 na hibridni II. mednarodni konferenci Umetnost in mesto zbrali arhitekti, vizualni umetniki, kuratorji iz Maribora, Ljubljane, Zagreba, po spletu pa iz Pariza in Amsterdama. Nastopili so Mika Cimolini (Center za kreativnost, Ljubljana); Saša Begović (3LHD arhitekti, Fakulteta za arhitekturo, Zagreb), Emilia van Lynden in Tatiana Tarragó (Manifesta, Amsterdam); Maxime Berthou (vizualni umetnik, Pariz); Rok Žnidaršič (Arhitekturni atelje Medprostor, Ljubljana), Maruša Zorec (Arrea arhitektura, Ljubljana) in Andrej Koruza (društvo Trajna, Ljubljana). Gost je bil (in to aktivni, vse štiri ure konference) arhitekt Gregor Reichenberg, podžupan mestne občine Maribor za področje arhitekture in prostora. Moderatorka je bila Simona Vidmar, kustosinja UGM in vodja projekta EKO.
Spreminjamo mesto in Kuriramo mesto je bil naslov dveh panelov konference, ki je predstavila primere raznorodnih kreativnih praks poseganja v mestna tkiva za vzpostavljanje dolgoročnih sprememb. Seznanili smo se med drugim z velikimi umetniškimi zgodbami, aktivističnimi akcijami in študijskimi načrti za preobrazbo zapuščenih, degradiranih delov mest.
Gregor Reichenberg je uvodoma predstavil nekdanjo MTT kot za mesto izjemno pomemben prostor. Na 40 tisoč kvadratnih metrih leži velik konglomerat bivše Hutterjeve dediščine - MTT-ja. Mesto ima, kot je dejal podžupan, s tem območjem, ki je nekoč Mariboru omogočilo razvoj, še velike apetite. Problem Melja je, da ima sto lastnikov. Predstavil je tako imenovano Dravsko promenado, rekreativno, peš in kolesarsko pot, ki bo povezovala Mariborski otok z jezom v Melju, na obeh straneh Drave, v širini štirih metrov in pol. Mesto bi radi približali reki Dravi.
Seveda sta največ pozornosti domače publike pritegnila prispevka Maruše Zorec o Resonancah Maribora in Roka Žnidaršiča, ki je že bil sodelavec pri prenovi Minoritov in Lutkovnega gledališča, o novem Centru Rotovž, kjer bodo nova Mariborska knjižnica, UGM21 in Art kino Rotovž.
Od nagrajenega projekta 2008. do Centra Rotovž
Žnidaršič je predstavil največji infrastrukturni projekt v mestu v nastajanju, z delovnim naslovom Center Rotovž. Kaj se je zgodilo s projektom od leta 2008, ko so prejeli prvo nagrado na natečaju za novo mestno knjižnico, do danes? Ideja monoprograma, kako pod trgom narediti dvorano, ki bi povezala objekte okoli v eno celoto, se je z novo mestno oblastjo prelevila v hibridno strukturo. Sledi osnovni ideji, pa vendarle je drugačna. Kako mestnemu središču vdahniti novo zgodbo, je bilo izhodišče. Žnidaršič je predstavil palimpsest podob, utrinkov o kompleksu, ki je več kot stavba, predstavlja javno platformo za kompleksno uporabo. Nove institucije, ki prihajajo v ta prostor, so mestna knjižnica, del umetnostne galerije - UGM21 in art kino v rotovški kleti, odpirali pa bodo prostor še drugim vsebinam. Koncept je tak, da ga bo mogoče dopolnjevati, njegovo osrednje jedro je povezava pod Rotovškim trgom. Ekipa arhitekturnega ateljeja Medprostor šteje dvanajst ljudi in projekt Rotovž je največji doslej, z večjimi za zdaj niso bili uspešni. "Želimo si obuditi šarm, ki ga je ta prostor imel z nekdanjo Kocmutovo ureditvijo. Fotografije z začetka 70. let in mlajše kažejo, da je trg že bil kraj knjižnih sejmov in drugih programov. Kljub spremembam programa nismo veliko spreminjali stare natečajne rešitve, v programskih saltih mortale smo jo na novo izumili znotraj starega koncepta. Trg bo streha stavbe, levo, na mestu današnje knjižnice, bo nova knjižnica, desno pa nadomestna gradnja za potrebe UGM. Stavbi se zažirata v obstoječe tkivo. Projekt je izjemno kompleksen. Ukinili smo eno izmed dveh kleti, ki sta bili prvotno predvideni, smo še vedno osem metrov pod nivojem največjih mariborskih spomenikov, vključno z mestno hišo. Eden bolj kompliciranih delov gradnje bo gradbena jama. Zelo daleč smo že, dobili smo gradbeno dovoljenje, ta teden smo sredi oddaje projektov za izvedbo," je povedal Žnidaršič. Projekt bo na novo povezal Maribor v dveh smereh: Glavni trg s Slomškovim in Gosposko z Lekarniško ulico. Želja je bila, da se ob knjižnici v prostor umesti čim več programa, kar je terjalo posebno strategijo.
Kinodvorana bo ostala "stara" romantična klet, hkrati pa bo kino za najvišje zahteve. Na osrednjem trgu bodo tudi drevesa, vpletli so zgodbo mariborskih dvorišč, osrednji trg pripada vsem, ne institucijam Centra Rotovž, ampak mestu. Fasade bodo iz ponovno uporabljene opeke porušenih stavb, parterni del bo steklen, na vrhu bo poltransparentna opna, ki hišo odpira in hkrati senči. Sledijo stari zasnovi trga iz 60. let v gabaritih. UGM21 ima ambicijo postati sodobna galerija za najzahtevnejše postavitve.
V razpravi je moderatorka vprašala, ali bo prostor dovolj tih za knjižnico, dovolj odprt za galerijo in dovolj kul za kino. Žnidaršič je dejal, da so temu posvetili posebno pozornost, s tem da so vsi prostori v svojih conah. Vzpostavljajo interakcijo tam, kjer je zaželeno, drugje pa različne ambiente ločujejo. Kino bo dostopen preko nove kavarne in info točke današnjega Rotovža, tam bo tudi promocijski prostor vseh treh programov. UGM bo imela možnost prostore povezati ali ločiti glede na potrebe. Glede na pestrost, ambientalno bogastvo projekt obstaja odprt kot hibridna platforma, tudi za spremembe v prihodnosti. V zadnjih dveh letih se je zgodilo nekaj obratov, zdaj je tako daleč, da bi se lahko začelo letos graditi, v dveh letih in pol pa zgraditi, je bil optimističen Žnidaršič.
Podžupan MOM je o največji mestni kulturni infrastrukturi tega časa dejal, da ne gre le za dolg, ampak dolžnost Maribora, ki je podhranjen s to infrastrukturo. Kdaj pa lahko pričakujemo Center Rotovž? "Smo zelo blizu gradbiščne faze," je dejal podžupan, "smo na dobri poti."
Resonance Maribora
Maruša Zorec, avtorica nagrajene prenove Vetrinjskega dvora, je predstavila Resonance Maribora, dela svojih študentov na ljubljanski fakulteti za arhitekturo, ki so obiskali MTT, preverili lokacijo in razmislili o idejah za možno novo življenje nekdanje tovarne. Zorčeva je povedala, da se njen biro Atelje Arrea ukvarja bolj intenzivno z Mariborom zadnji dve leti. Udeležili so se natečaja za prenovo Lenta. "Naša raziskava se je začela z Dravo, njenim tokom, preteklostjo in sedanjostjo. Trudili smo se povezati centralni srednjeveški del mesta z reko, 13 kilometrov krožne poti bo v bližnji prihodnosti obkrožilo reko za pešce in kolesarje. Drava določa horizontalni gabarit mesta od vzhoda do zahoda, krožna pot pa je namenjena povezovanju in ponovni združitvi Maribora z reko. Ukvarjala sem se s krajinsko, urbano ureditvijo, vsemi možnimi scenariji, ki se ob reki lahko odvijajo. Obiskovalci bodo lahko na nabrežju prišli tudi čisto do vode in se bo lahko izpostavilo vse kulturne spomenike, ki to območje določajo - Žički dvor, Staro trto, kjer bo centralni del nove ureditve, osvoboditve tega prostora. Pri tem projektu ne gre za drugo kot za odpiranje prostora, da se ga razbremeni prometa in ponudi prebivalcem Maribora, da se ponudi prostor za umetnost, dogodke in za srečevanja." Jeseni so s študenti prišli v Maribor in ga prekolesarili. Ukvarjali so se z vprašanji, kako približati mesto reki, katera območja predstavljajo razvojni potencial, kje se mesto še lahko revitalizira.
Zorčeva je dejala, da je Maribor v nasprotju z Ljubljano ohranil velik del svoje industrijske dediščine: "Hoteli smo poudariti, da Maribor ima svojo identiteto ne le skozi Dravo, ampak tudi skozi svojo industrijsko dediščino."
Novo slovensko oblikovanje ob predsedovanju EU
Arhitektka Mika Cimolini je predstavila v imenu Centra za kreativnost, ki deluje pri Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, svoj zadnji kuratorski projekt Prihodnost bivanja - razstavo o novem slovenskem oblikovanju. Trenutno je na ogled v Berlinu in na poti po Evropi in svetu. Razstava predstavlja izdelke, ki na inovativne načine združujejo lokalne materiale in visokotehnološke načine izdelave. Izkoristili so priložnost slovenskega predsedovanja EU, v okviru katerega sodelujejo z ministrstvom za zunanje zadeve in kulturo ter s kulturnimi ali diplomatskimi predstavništvi Slovenije. Za zdaj je bila razstava predstavljena že na Dunaju, ta čas je v Berlinu. Zasnovana je modularno in z manjšimi inačicami se bo predstavila še v Argentini, Braziliji, Franciji, Italiji, Albaniji, Izraelu, Egiptu, na Češkem, v Španiji, Veliki Britaniji ... Produkti, ki jih predstavljajo na razstavi, pa napovedujejo prihodnost, kjer surovih materialov ni več v izobilju, kjer je treba racionalizirati načine izdelave. Pandemija je tudi pokazala, da se ne bo več mogoče zanašati na produkte Made in China, ampak bo treba proizvajati lokalno. Zasnovali so blagovno znamko Made in Slovenija kot znak odličnosti. Doslej je ta znak prejelo 90 izdelkov.
Saša Begović, arhitekt iz Zagreba, je predstavil projekte, ki se gibljejo med arhitekturo, urbanizmom, oblikovanjem in umetnostjo. Star mestni kino Urania iz leta 1939, obsojen na rušitev, so v Zagrebu spremenili v svoj biro, hkrati pa prireditveni prostor, drug prostor je tovarna Gredelj - železniška kolonija v centru mesta z velikim potencialom.
Emilia van Lynden in Tatiana Tarragó sta predstavili Manifesto v Amsterdamu in napovedali novo v Prištini 2022. Iz Pariza se je javil Maxime Berthou, vizualni umetnik, ki je skupaj s Slovencem Markom Požlepom pred dvema letoma preplul reko Misisipi s šestmetrskim parnikom. Zbrala sta 42 različnih primerkov koruze, na koncu poti pa sta vse skupaj destilirala in naredila pijačo Moonshine. Multižanrski projekt je ob ekologiji raziskoval rasizem, revščino, njegov razstavni del pa je na ogled v MTT.
Andrej Koruza, internetni umetnik, je iz organizacije Trajna, ki išče srednjo pot med oblikovanjem in ekologijo. Predstavil je projekt Krater, ki ga vodijo s Permakulturo Slovenije in društvom Prostorož. Izziv so invazivne rastline, ki niso naš sovražnik in problem, ampak simptom človeškega neuspešnega delovanja v ekosistemih.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
