
Razstava, ki je še do nedelje zvečer na ogled v MSUM, je rezultat večletnega dela partnerjev balkanske plesne mreže Nomad Dance Academy (NDA Slovenija, Ljubljana; NDA Hrvaška, Zagreb; Stanica, Beograd; Lokomotiva, Skopje) na področju arhivistike in zgodovinjenja sodobnega plesa v kulturnih prostorih nekdanjih jugoslovanskih republik. Delo se je začelo pred dobrim desetletjem z ustanovitvijo Začasnega slovenskega plesnega arhiva v Ljubljani, se razširilo v Srbijo, Severno Makedonijo in na Hrvaško ter se razvijalo v različnih evropskih projektih. Projekt The (Non)Aligned Movements je konec leta 2024 omogočil prvo edicijo razstave v Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu. V Ljubljani je razstava v Muzeju sodobne umetnosti, ki - ob manku javnega zavoda za sodobni ples - zdaj nudi skoraj sistemsko zatočišče arhivskemu in razstavnemu segmentu sodobnega plesa. Tam ima prostor Začasni slovenski plesni arhiv, v sosednjem prostoru je zdaj na ogled razstava ključnih dokumentov in pričevanj ob 30-letnici Društva za sodobni ples Slovenije, v dveh klasičnih razstavnih dvoranah pa je na ogled razstava Ples, odpor, (neiz)delovanje.
"Razstava je ena od verzij dela v spreminjanju, nastajanju, osvetlitev gradiv in razmerij med njimi v postopni arhivski rasti. V njej je več potencialnosti kot koncev in je rezultat vrste metodoloških odločitev, ki so posledica dejstva, da pri delu sodeluje več partneric, predstavnic kontekstov, ki so si med seboj podobni, a se hkrati tudi razlikujejo," so zapisale kustosinje in kustosi Biljana Tanurovska-Kjulavkovski, Rok Vevar in Jasmina Založnik. Vevar in Založnik sta po razstavi velikokrat vodila skupine in posameznike, napovedano in nenačrtno, vselej z entuziazmom in vero v družbeno moč sodobnega plesa in prosvetljevanja o njem.
Razstava razvija teme koreografiranja feminizma, spola in želja kot oblik telesnih politik; formacij, razmerij in intervencij kot oblik skupnostnih združevanj; mejnega in transgresivnega plesa v medijih onstran telesnega in splošno perspektivo plesa v kljubovanju.
Sodobni ples je vznikal v razmerah in kontekstih, ki so bili obrobni, a tudi alternativni, ki so nosili potencial za družbene spremembe. Bil je tam, ker se je rojevala nova stvarnost. Ples je bil na osvobojenem ozemlju in je osvobajal ozemlje. Razstavljeni sta dve legendarni fotografiji Jožeta Petka, na katerih Marta Paulin - Brina nastopa 24. septembra 1943 na Mašunu pred borci Rabske brigade. Plesala je na osvobojenem ozemlju - in to dobesedno na ozemlju, na travi in v vojaških škornjih in neudobni uniformi. Podobna dragocenost je fotografija v Zagrebu rojene plesalke judovskega rodu Mire Sanjine, ki je nastopila s svojim plesom 29. novembra 1943 na 2. zasedanju Avnoja v Jajcu.
Ampak sodobni ples je bil tudi 45 let pozneje: vsi se spomnijo, da je pesnik Tone Pavček na zborovanju v podporo četverici na Kongresnem trgu 21. junija 1988 prebral Majniško deklaracijo in da je Dane Zajc bral pesem Vse ptice. Ampak ni bila samo literatura v boju na tej prelomnici. Nastopile so tudi plesalke in plesalci Plesnega teatra Ljubljana. Razumeli so, kaj je vloga telesa v takšnih situacijah, pravi Vevar, in citira Emmo Goldmann: "Revolution without dance is revolution not worth having".
A to manifestativno sodelovanje plesa v prelomnih družbenih dogodkih je samo ena plat plesa v kljubovanju. Druga so same prelomne plesne, koreografirane ali performativne prakse. Če omenimo samo še nekaj razstavljenih postaj iz slovenske zgodovine (četudi je razstavitev širšega konteksta res smiselna, saj pokaže vplive, skupne točke in razlike): na ogled so tako fotografije plesa Katje Delak iz poznih tridesetih let prejšnjega stoletja - ko je na nastopih pozivala k umetnosti, ki naj ne bo samo plesna veščina, temveč tudi odgovorni odziv na družbeno situacijo -, kot vizualni dokumenti dogodkov iz sodobnega časa, ko ples izpostavlja politične tematike. V kontekstu razmerja med sodobnim plesom in feminizmom razstava med drugim pokaže, da je bil sodobni ples zelo dolgo domena zgolj žensk in da so morale veliko preplesati, da so nehale biti samo "plesalke" in so lahko postale umetnice.
Danes, v petek, 30. maja, ob 16.30 bo imel Rok Vevar zadnje vodstvo po razstavi.