Revija Dialogi je veljala za eno najstarejših slovenskih kulturnih publikacij, a je zaradi pomanjkanja financiranja ob koncu preteklega leta prenehala izhajati. Tokratna razstava zaokrožuje njeno bogato, a tudi burno zgodovino.
Razstava v UKM se razteza tako povprek Likovnega kot Knjižnega razstavišča, posledično pa je tudi tematsko razdeljena na dva dela. Osrednji del tvori kronološka predstavitev zgodovine revije Dialogi skozi posamezna uredniška obdobja, na drugi strani pa so razstavljene tematske številke iz zadnjih 32 let, ko je revijo vodila Emica Antončič. Ta del razstave je razdeljen na štiri tematske poudarke, in sicer na Odnos mesta do kulture, Napisano za Maribor, Ženske in Domoljubje, nacionalizem, nasilje.
Razbit mit o literarni reviji
"Številne teme v reviji Dialogi so bile pred časom, mnoge med njimi so še vedno aktualne," je na otvoritvi povedala soavtorica razstave Meta Kordiš, urednica za neodvisno kulturo pri Dialogih. "Dialogi so izhajali v Mariboru in so mesto pogosto obravnavali kritično – ampak vedno dobronamerno in s srcem." Kot je poudarila, ima razstava vendarle še en konkretni namen: "Namen razstave je, da za slovo na podlagi dokumentov in pričevanj odgovornih urednikov razbijemo mit o Dialogih kot literarni reviji." Revija je bila namreč ustanovljena z motivom pokrivanja širokega spektra področij, ki sega od umetnosti do humanistike in družboslovja. V zadnjem uredniškem obdobju je tako imela ločene urednike za družboslovje, neodvisno kulturo, feministične pristope, vizualne umetnosti, glasbo, scenske umetnosti, literaturo in film.
"Številne teme v reviji Dialogi so bile pred časom, mnoge med njimi so še vedno aktualne"
"Enainšestdeset let je dolga doba, ki dokazuje, da je v tem mestu vedno obstajala manjša skupina intelektualcev, ki je čutila potrebo po ustvarjanju takšnega medija in ga je tudi ustvarjala," pa je na otvoritvi povedala odgovorna urednica revije in soavtorica razstave Emica Antončič. "Zgodba o Dialogih je zgodba o vzponih in padcih in o zelo hudih konfliktih. To ni lepa zgodba. Kakovostni vzponi in padci so večkrat grozili s prenehanjem izhajanja. To je trajalo do danes, ko se ta zgodba končuje, ko neke nove, mlade ekipe kritičnih intelektualcev enostavno ni več na obzorju. Časi so se spremenili."
Kot je poudarila Emica Antončič, je bilo pomanjkanje humanistične inteligence v Mariboru problem, s katerim so se soočali čisto vsi uredniki. "Če pogledamo obdobja, ki so tvorila kvalitetne vrhunce, torej obdobja Bruna Hartmana, Janeza Rotarja, Vilija Vuka in Bernarda Beicha – to so bila zelo intenzivna, ampak tudi kratka obdobja, saj so se uredniške ekipe enostavno izčrpale, ker zaradi pomanjkanja humanistične inteligence v mestu niso mogle uresničiti konceptov, ki so si jih zastavile."
Tudi zato se je sama kot odgovorna urednica odločila za nov pristop. "V mojem obdobju smo to težavo premagali tako, da smo revijo odprli v vseslovenski prostor, tudi v mednarodnega. S tem smo revijo kadrovsko okrepili, zato je lahko preživela še nadaljnjih 32 let."
Intelektualci odhajajo iz mesta
Vseeno pa niti ta pristop ni povsem odpravil še vedno močno prisotnega problema v mestu. "Ko sva z Meto iskali citate iz revije za štiri tematske sklope, sva naleteli na imena kar nekaj ljudi, ki so v tem mestu delovali še pred desetimi leti, a so odšli. To pa zato, ker v tem mestu ni bilo delovnih mest zanje ali ni bilo financiranja za programe, ki so jih ustvarjali. Pa niso odšli samo v Ljubljano, ampak tudi v manjša slovenska mesta, kjer pa se je prostor zanje našel.“
Razstava je na ogled do 4. maja
Emica Antončič je sicer poudarila, da revija Dialogi v svoji zgodovini kljub kritičnosti ni imela neposrednih konfliktov z lokalno oblastjo, je pa ta še posebej v zadnjem obdobju našla bolj prefinjene načine utišanja. "Dialogi nikoli niso bili prepovedani ali ukinjeni, tako kot je bila recimo revija Perspektive. Oblast se je v delovanje revije Dialogi vmešavala takrat, kadar jih je katera od seboj bojujočih se skupin, večinoma literatov, ki so želele prevzeti nadzor nad revijo, poklicala na pomoč. V starejšem obdobju se je to dogajalo s pomočjo tako imenovanih družbenopolitičnih organizacij, v novejšem pa se je revijo slabilo z odvzemanjem lokalnega sofinanciranja. Letos je moja založba ostala brez občinskega sofinanciranja, dobra plat tega pa je, da vam na tej otvoritvi ni treba poslušati političnih govoranc,“ je svoj govor na otvoritvi razstave zaključila Emica Antončič.
Razstava o reviji Dialogi je v Univerzitetni knjižnici Maribor na ogled do 4. maja.
