(OPERNA KRITIKA) Puccini hoče biti Lehár

Max Jota in Sabina Cvilak kot Ruggero in Magda, sanjajoč o ljubezni v pariškem nočnem klubu
Max Jota in Sabina Cvilak kot Ruggero in Magda, sanjajoč o ljubezni v pariškem nočnem klubu
Tiberiu Marta
Datum 5. marec 2024 05:05
Čas branja 5 min
G. Puccini: Lastovka (La rondine), Opera in balet SNG Maribor, ogled reprize 27. februarja.

Režija Huga de Ane, ki je podpisan tudi kot scenograf in kostumograf, skupaj s svetlobo Valeria Afierija ter koreografijo in gibom Cleopatre Purice ubira preizkušen koncept zvestobe klasični dramaturški strukturi.

V nadaljevanju preberite:

Kaj je bil glavni motiv, da se je priznani italijanski skladatelj, ki se je konec 19. stoletja že dokazal z lastnim kompozicijskim izrazom v nepozabnih opernih delih, kot so La bohème, Tosca in Madama Butterfly, lotil pisanja lahkotnejše operetne vsebine, ni povsem jasno. Je šlo zgolj za Puccinijevo občudovanje avstrijsko-madžarskega mojstra operete Franza Lehárja?

Kako so ta Puccinijev eksperiment odpeli solisteke in solisti, kakšno je bilo glasbeno vodstvo?
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.
Varna prijava

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.
Se strinjate, da vse nepokopane žrtve povojnih pobojev dobijo grob na ljubljanskem pokopališču Žale?
Da, Ljubljana je najbolj logična izbira, tam je tudi spomenik žrtvam vseh vojn.
28%
374 glasov
Pokop je civilizacijska dolžnost, lokacija je drugotnega pomena.
22%
285 glasov
Smiselno jih je pokopati blizu krajev prikritih grobišč oziroma kostnic.
19%
250 glasov
Ne, zakaj pa?
22%
285 glasov
Ne vem, ne razmišljam o tem.
9%
119 glasov
Skupaj glasov: 1313