V Zagrebu je v 97. letu umrl starosta hrvaške kinematografije, sloviti režiser, scenarist in producent Vatroslav Mimica. Režiral je vrsto nagrajenih celovečercev, kot so epopeja Kmečki upor 1573, Banović Strahinja, Prometej z otoka Viševica, Ponedeljek ali torek, Kaja, ubil te bom, Dogodek.
Mimica je bil rojen v Omišu leta 1923. Študiral je medicino v Zagrebu. Leta 1950 se je začel posvečati filmu, sprva kot direktor Jadran filma; bil je med njegovimi ustanovitelji. V začetku kariere se je posvečal tudi animiranemu filmu. Bil je med ustanovitelji znamenite zagrebške šole animiranega filma. Za svoj prvi animirani film Strašilo iz leta 1957 je prejel veliko nagrado na festivalu v Benetkah. V animirane filme je uvajal različne inovacije, kot so postavljanje kolažev fotografij in resničnih predmetov v sliko, bil je eden od prvakov slovite zagrebške šole. Večina filmov je prejela mednarodne festivalske nagrade v Benetkah, Annecyju, Bergamu, Edinburghu in Ober- hausnu.
Leta 1963 se je vrnil k celovečercem in je za filma Prometej z otoka Viševca in Ponedeljek ali torek prejel veliki zlati areni puljskega festivala. Njegov celovečerec Kaja, ubil te bom iz leta 1967 so v Pulju izžvižgali, dobil pa je priznanje na newyorškem filmskem festivalu. Mimica je v intervjujih povedal, da je prav ta celovečerec, v katerem je opisal malo mesto, ki je navdušeno sprejelo fašizem, navdihnil njegovega italijanskega kolega Federica Fellinija za film Amarcord.
Najbolj ambiciozni celovečerec Vatroslava Mimice je bil Kmečki upor 1573, ki je zaživel tudi kot filmska nadaljevanka. Film ob 400. obletnici kmečkega upora, v katerem so sodelovali tudi slovenski kmetje, še zmeraj velja za film z najboljšo kostumografijo v zgodovini hrvaške kinematografije.
Nazadnje je leta 1981 režiral celovečerec Banović Strahinja, v katerem je med drugim nastopil znani italijanski zvezdnik Franco Nero. Banović Strahinja je bila ena izmed jugoslovanskih kino uspešnic, ki si jo je ogledalo približno milijon gledalcev.
Mimica je prejel nagrado Vladimirja Nazorja za življenjsko delo leta 1986, leta 2001 pa tudi veliko zlato areno za prispevek k hrvaški filmski umetnosti.
