Nagrada Večernica za najboljše slovensko mladinsko delo se podeljuje od leta 1997. Letos bomo tako podelili že 26. večernico.
O nagradi odloča petčlanska žirija, v kateri imajo svojega predstavnika revija Otrok in knjiga, Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc (od leta 2016 Društvo za humanistična vprašanja Argo), Večer, Društvo slovenskih pisateljev in Zveza bibliotekarskih društev Slovenije skupaj s Slovensko sekcijo IBBY. Članice žirije za letošnjo večernico so Melita Forstnerič Hajnšek, dr. Dragica Haramija (predsednica), Darka Tancer-Kajnih, Alenka Urh in Barbara Zorman.
Članice žirije so ocenile dela in podale kratke opisne ocene knjig. Z glasovanjem o nadaljnji obravnavi del je bil izoblikovan ožji nabor dvanajstih knjig enajstih avtorjev in avtoric. Žirija ugotavlja, da je letošnja literarna bera zelo kakovostna in raznolika. Obravnavanih je bilo nekaj odličnih slikanic, realističnih romanov in pesniških zbirk. Izrazito je treba pohvaliti fantastično in fantazijsko daljšo prozo, ki je v preteklih letih ni bilo veliko. Žirija je presojala dela uveljavljenih avtorjev in tistih, ki so v pisanju otroške in mladinske književnosti nova imena. Žirija je prav tako predlagala seznam kakovostnih literarnih del za otroke in mladino za razstavo Večerničina literarna bera 2022, ki bo na ogled v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota.
Žirija je izpostavila kakovostno bero, fantastično in fantazijsko prozo ter socialno občutljivost
Med kakovostnimi besedili velja izpostaviti tematiko socialne občutljivosti, ki jo razvijajo avtorice in avtorji v različnih književnih vrstah in je v zadnjem času še kako pomembna za človečnost, premagovanje ekonomske neenakosti, demokratičnost in vključujočo družbo, je še izpostavila žirija.
Irena Androjna: Modri otok
Ilustrirala Eva Mlinar.
Ljubljana: Mladinska knjiga, 2021
Na otoku v Jadranskem morju, ki je (ima zemljevid) in ga ni (kot geografski prostor), se v poletnih počitnicah znajde skupina otrok, udeležencev raziskovalnega tabora. V tipično pustolovsko temo robinzonade se ves čas vpleta slutnja nadnaravnega. Otroci, udeleženci tabora, odkrivajo in razkrivajo preteklo življenje na otoku, kar je povezano z magičnimi silami, in nespodobne kapitalske posege v naravno okolje, kar je povezano z ekološko problematiko. Roman lahko beremo kot alegorijo o odraščanju, o pasteh, ki prežijo na mladega človeka – še toliko bolj, če v sebi nosi rane iz primarne družine.
Jana Bauer: Kako objeti ježa
Ilustriral Peter Škerl. Ljubljana:
KUD Sodobnost International, 2021
Spokojni začetek slikanice – jež se zadovoljno sprehaja po gozdu – se preobrne v zaporedje zabavnih pripetljajev, ki jih sproži želja, pravzaprav nuja, po objemu. Ko se po številnih neuspehih jež že vdaja obupu, mu na pomoč priskoči Lisjak – tudi on ni to, kar se zdi na prvi pogled – v vrsti nadvse izvirnih in ustvarjalnih poskusov. Presenetljivim obratom sledi presenetljiv konec, ki pokaže, da imamo tisto, kar obupano iščemo, pogosto tik pred nosom.
Nataša Konc Lorenzutti: Tronci Ilustrirala Ana Zavadlav.
Ljubljana: Mladinska knjiga, 2021
V kratkem romanu se bralcu odstira pripoved o Izidorju, iznajdljivem dečku z bujno domišljijo, ki si za premagovanje osamljenosti in dolgčasa priskrbi namišljenega prijatelja Troncija. Ko iz kartona izdela še imeniten telefon, lahko Troncija ves čas kliče in mu pripoveduje o svojem vsakdanjiku, o starših, sošolcih in prijateljih. In o medvrstniškem nasilju pa o tem, kako si želi bratca ali sestrico, in o maminem spontanem splavu. Avtorica se subtilno loteva različnih, tudi resnejših plati življenja in jih predstavi na otrokom prijazen način, zato pripoved prevevajo toplina, igrivost in humornost.
Vinko Möderndorfer: Sončnica
Ljubljana: Mladinska knjiga, 2021
Dva prvoosebna pripovedovalca, Voranc in Ajda, predstavita različna pogleda na isti problem, zasti na brezdomko Sončnico. Mladostnika končujeta osnovno šolo, sta najboljša prijatelja, na koncu pa se njune poti za vedno razidejo. Roman odpira pomembna vprašanja o bivanju, ne le na nivoju življenja, temveč globljega smisla: kdo je marginalec, ali je lepa hiša dovolj za srečo, kaj je ljubezen, zakaj odrasli lažejo … "V resnici je brezdomec vsak, ki ga nihče nima rad," je ugotovila Ajda.
Maša Ogrizek: Lisičja luna
Ilustrirala Tina Dobrajc. Dob: Miš založba, 2021
Pet otroških protagonistov Lisičje lune so različne usodne nesreče ponesle v zimzeleni gozd, kjer se začnejo spreminjati v živali. Domov se lahko vrnejo le, če jim uspe pred vznikom dveh polnih lun najti pot iz čarobnega medsveta, ki ga čuvajo štirje živalski varuhi in duhovna vodnica Ta rogata. Ob napetem dogajanju knjigo odlikuje skrivnostno vzdušje zimzelenega gozda, prežetega z elementi mitskega in magičnega, ki bralce zapelje v premišljevanje o onostranstvu, smrti, odraščanju, skupnosti. Knjiga bralca vodi v svet, kjer je tema strašna in blagodejna obenem in kjer izgube ter rane prežari svetloba prijateljstva.
Razglasitev in podelitev nagrade
Slavnostna podelitev 26. večernice bo v petek, 23. septembra, v Gledališču Park v Murski Soboti na letošnjem srečanju mladinskih pisateljev Oko besede. Na podelitvi bosta v kulturnem programu nastopila Trkaj in Saksida, v drugem delu se bodo predstavili pisateljice in pisatelj, ki bodo brali odlomke iz nominiranih del. Že zdaj vabljeni. Kdo bo dobil nagrado, pa bo znano teden prej; kot je v navadi, bomo dobitnico ali dobitnika razglasili v posebni prilogi Večernica. Vabljeni tudi k branju priloge seveda.
