Ta teden je vrata v centru starega mestnega jedra odprla prva ptujska zasebna prodajna galerija Luna, v katero ob otvoritveni prodajni razstavi grafik in fotografij vabijo v Sloveniji prvič predstavljena dela velikih imen svetovne umetnosti, med drugim Salvadorja Dalija, Henrija Matissa, Joana Mirója, Pabla Picassa, Marca Chagalla, Andyja Warhola, Helmuta Newtona, Jeanloupa Sieffa.
Zapolniti manko priznanih mednarodnih umetnikov v ptujski galerijah
Želja po promociji Ptuja
"Gnala me je želja, da bi na Ptuj pripeljal domačo in mednarodno umetnost, pomagal ptujskemu turizmu, da se promovira. S tem želim tudi zapolniti neki manko prisotnosti priznanih mednarodnih umetnikov v ptujski galerijah," o tem, kaj ga je gnalo k odprtju galerije v Murkovi ulici, v razkošni stavbi, ki jo je nedavno tudi v celoti prenovil, pravi Silvo Ambrož, po rodu Ptujčan. Galerija pa je hkrati tudi pika na i pet let trajajoči obnovi dvonadstropne trgovske hiše z neorenesančno fasado, katere nastanek sega v 16. stoletje. Zanjo se je, pojasnjuje, odločil, ker gre za spomin na njegovo otroštvo: "Obnavljali smo jo po starih načrtih, saj je vmes doživela opustošenje na nekih socialističnih temeljih. Na srečo sem v arhivu našel stare načrte. Težko je bilo dobiti rokodelce, ki še znajo narediti določene detajle. Kompromis smo morali iskati tudi z Zavodom za kulturno dediščino. A smo bili na koncu zadovoljni." Ambrož, danes Mariborčan, v preteklosti komercialist in podjetnik, je večino svojega življenja preživel v tujini, kjer je med drugim delal pri ameriški agenciji za letalstvo in vesoljske polete Nasa in pri mednarodnem biroju za zavarovanja, slovenski javnosti pa je znan tudi kot nekdanji direktor Aerodroma Maribor. Galerija pa je le ena od dejavnosti njegovega na novo ustanovljenega zavoda za promocijo umetnosti in kulture s sedežem v Mariboru, v katerem se bodo posvečal tudi izobraževanju.
Le peščica pravih galerij
"Velikokrat slišim, tako od umetnikov kot tudi ljudi, ki so povezani z umetnostjo, kako pri nas nimamo umetnostnega trga. Za to dejstvo je preprost razlog – ker nimamo zasebnih galerij. Čeprav imamo med 200 in 300 prodajaln, posredovalnic umetnin in starin, ki imajo nad vhodom napis galerija, to niso galerije v pravem pomenu besede. Galerij, ki si zaslužijo to ime, je v Sloveniji morda toliko, da bi jih lahko prešteli na prste. In veseli me, da bomo zdaj lahko ob štetju dodali še en prst več. Kajti mreža zasebnih galerij je hrbtenica umetnostnega sistema. Zasebne galerije so tiste, ki pravzaprav predstavljajo, promovirajo umetnike, umetniške smeri," je ob odprtju dejal priznani umetnostni kritik Brane Kovič.
Kovič sicer stoji tudi za izborom del za prvo razstavo, za katero je, kot pojasnjuje, ob začetku delovanja galerije v prenovljeni meščanski hiši na Ptuju želel, da je reprezentančna, zato je zanjo izbral dela največjih klasikov moderne umetnosti 19. in 20. stoletja. Ta poznajo tudi tisti, ki se z umetnostjo ne ukvarjajo profesionalno: "V soočenju so nekako likovna dela in fotografske stvaritve. Med likovnimi deli seveda grafike, kajti povezuje ju isti koren, isto etimološko poreklo iz grške besede graphis - pisalo. Torej, grafika kot tehnika je neke vrste pisava. Fotografija pa je pisanje s svetlobo." Nekatera tokrat na ogled postavljena dela so del Kovičeve osebne zbirke, druga iz zasebnih zbirk zbiralcev in galeristov iz tujine, cene razstavljenih del pa se gibljejo od nekaj sto pa do okoli 15 tisoč evrov. Kovič tudi v prihodnje ostaja tesno povezan z Galerijo Luna, kjer naj bi letno pripravil štiri razstave, od tega dve mednarodni ali tematski in dve samostojni razstavi slovenskih avtorjev.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
