Petra Vidali
Muca Copatarica, kultna pravljica Ele Peroci s prav tako kultnimi ilustracijami Ančke Gošnik Godec, letos praznuje 67 let. Prvi otroci, ki so jo brali oziroma so jim jo brali, so vmes postali starši in stari starši - in so otrokom in vnukom in vnukinjam še vedno brali zgodbo o zakrpanih copatkih. Medtem ko je druga ponarodela sodobna slovenska pravljica z mucami, Maček Muri, zaživela v glasbenem in animiranem mediju, se Muce Copatarice doslej ni upal nihče dotakniti. Zdaj pa je postala tudi animirana junakinja. Risanko produkcijske hiše Staragara so pretekli teden predstavili v ljubljanskem Kinodvoru in v Lutkovnem gledališču Maribor, s premiero 5. junija so proslavili tudi 97. rojstni dan Ančke Gošnik Godec.
Režiser Rok Predin je na vprašanje, ali je Muca Copatarica videti čisto tako kot v knjigi, odgovoril: "Trudil sem se, da sem ostal zvest, kolikor se je le dalo. Vsako predrugačenje pa sem razumel kot nadgradnjo. Ničesar nisem spremenil zato, da bi bil originalen, prilagoditve so bile zaradi drugega medija. Z drugim medijem pa seveda nastane drugo bitje."
Vemo, da so procesi nastajanja risank tudi v digitalnih časih dolgi. Kako dolg je bil ta? "Približno leto in pol do dve leti. Likov je veliko in vsak lik je treba animirati posebej, prav tako je veliko lokacij, interierov in eksterierov. Naloga je bila zahtevna, a je prav, da je tako, ker je tudi knjiga bogata in nam bi bilo žal, da bi se karkoli izgubilo."
Je Muca Copatarica za sodobni čas prestroga, preresna? "Muca samo enkrat opomni otroka, da bo moral domov bos, če ne bo našel svojih copat. Sicer pa otroke spusti v svojo hiško, še več, na koncu jim obljubi, da jim bo sešila nove copate, vsakomur takšne, kot si jih najbolj želi. Zmeraj sem jo doživljal kot milo, toplo osebo, ki opozarja na to, da se za svetom, ki ga živimo vsak dan, skriva neka druga, čarobna realnost, v kateri muce šivajo copatke."
Kako se je s svetom, ki je vendarle nekoliko arhaičen, soočal scenarist Andrej Predin? "Naredil sem že nekaj scenarijev, z Rokom sva sodelovala tudi pri daljšem animiranem filmu Bimberli, še nikoli pa nisem priredil besedila nekoga drugega. Muca Copatarica je nenavadna pravljica, ker nima pravega junaka in klasičnega dramaturškega loka. Se spomnite čeških risank o krtku? Očitno je to značilnost poetike vzhodnega bloka ... Že kot otrok sem se spraševal, na primer, zakaj hodijo otroci zunaj v copatih. A nobene od posebnosti, ki so se globoko zapisale v nas, se nisem dotikal. Sem pa zato dodal nekaj, kar vleče zgodbo skozi deset minut. Moral sem, saj v pravljici ni dogodkov - samo copatkov najprej ni in potem so. Vse drugo je naredil z vizualijami Rok, svoje prispevajo tudi glasba in drugi elementi. Fascinantno je, kako je dvodimenzionalne like umestil v tridimenzionalni prostor."
Kako je to videti in kaj je tisto, kar zgodbo pripelje skozi film, bodo lahko otroci, ki niso bili na premierah, videti jeseni, ko se bo začela distribucija po Art kino mreži, pospremljena pa bo tudi s pedagoškimi materiali (3+) za strokovne delavce vrtca in prvo triado osnovne šole.
