Bele knjige na katerem koli področju so ponavadi dokumenti, ki opozarjajo na stanje v kaki ranljivi ali družbeno prezrti panogi, predlagajo rešitve problemov s primeri dobrih praks. Prevajanje je gotovo dejavnost, ki skupaj s tolmačenjem, lektoriranjem in jezikovnim svetovanjem potrebuje glas v javnosti, saj se z njo ukvarjajo mnogi samozaposleni, ki delajo v vse bolj prekarnih razmerah. Vsi, ki se z jezikovnimi poklici ukvarjajo, so zdaj dobili temeljno besedilo, prvo in edino v našem prostoru. Pri malokaterem dokumentu se je povezalo toliko deležnikov, društev in posameznikov ter akademska sfera.
V Univerzitetni knjižnici Maribor je bila 8. maja predstavitev Bele knjige o prevajanju 2018, izšla je v elektronski obliki in je prosto dostopna. V okviru cikla Zasedanja s knjigami so jo predstavili v UKM predstavniki in predstavnice nekaterih društev, ki so sodelovala pri njeni pripravi, ter avtorji nekaterih prispevkov - dr. Barbara Pregelj, Kristina M. Pučnik, Urška P. Černe in Polona Brumen. Voditelj je bil dr. Simon Zupan z oddelka za prevodoslovje na mariborski filozofski fakulteti.
Avtorji in cilji
Ožji pripravljalni odbor Bele knjige o prevajanju 2018 so sestavljali Barbara Pregelj, Andreja Kalc, Kristina M. Pučnik, Andreja Skarlovnik Ziherl, Nada Primožič, Jana Zidar Forte, Elida Hamzič, Viktorija Osolnik Kunc in Marko Funkl. Prispevke zanjo je napisalo 41 avtoric in avtorjev, pri njeni pripravi pa je sodelovalo še več kot 75 drugih sodelavk in sodelavcev. Avtorji si želijo, da bi Bela knjiga o prevajanju postala temeljno besedilo vseh, ki se z jezikovnimi poklici in jezikovnimi praktiki srečujejo: prevajalk in prevajalcev, tolmačk in tolmačev, lektoric in lektorjev, pa tudi vseh njihovih uporabnikov in sodelavcev. Zato je namenjena vsem Slovencem, še posebej pa vsem tistim, ki odločajo o jezikovni politiki, krojijo kulturno, gospodarsko, pravosodno, notranjo in zunanjo politiko ter odločajo o smernicah in kriterijih javnega naročanja.
