

Predstava je videti kot Heidi na starem vaškem odru. Imamo avtentične sani, krplje, dedek dela maslo na star način. Da otroci mimogrede, ko gledajo predstavo, vidijo nekaj starega, kar je njim novo," režiserka Ivana Djilas pove pred premiero predstave za otroke Heidi.
Ustvarjalci predstave
Predstavo so pripravili avtorica dramatizacije in dramaturginja Tatjana Doma, režiserka Ivana Djilas, avtorica songov Ana Duša, avtor Petrovega songa Branko Završan, scenografka in kostumografka Barbara Stupica, avtor glasbe in korepetitor Boštjan Gombač, koreografka Maša Kagao Knez, oblikovalca svetlobe Barbara Stupica in Denis Kresnik ter lektor Jože Volk. V predstavi igrajo Živa Selan, Branko Završan, Barbara Medvešček, Urban Kuntarič, Mario Šelih, Jagoda, Damjan M. Trbovc, Beti Strgar, Rastko Krošl in David Čeh.
Narava, vzgoja in hromost
Kljub temu pa je Heidi, junakinja romana Johanne Spyri iz leta 1881, v predstavi upodobljena tako, da nagovori gledalce 21. stoletja. Roman je nastal v času, ko liki otrok niso bili najbolj realni in so bili napisani kot zgled otrokom, ki njihove zgodbe berejo, pripoveduje dramaturginja Tatjana Doma. Tako sta se z režiserko osredotočili na tri elemente zgodbe o Heidi. Na odnos do narave, ki v originalni predstavi človeka osvobaja in pomirja. V ospredje sta postavili tudi dva načina vzgoje. "Heidi odrašča v okolju, ki jo spodbuja, vzgaja v samozavestno in samostojno bitje. Dedek jo želi pripraviti na življenje. Pri Klari pa gre za vzgojo, ki želi otroka sicer zaščititi, a ga s prekomerno zaščitniškim odnosom naredi fizičnega in psihičnega invalida," pojasnjuje Doma.
Prav Klarina hromost je po besedah dramaturginje zahtevala poseben premislek. V predstavi niso želeli otrokom posredovati sporočila čudežne ozdravitve zaradi gora in nekaj skodelic kozjega mleka. "Zato je bistven izvor Klarine bolezni. V naši dramatizaciji je posledica preveč zaščitniške vzgoje, ki jo rine v voziček, pa tudi odtujenega očeta, ki se po ženini smrti ne zmore spopasti z življenjem s hčerko in skrb zanjo prepušča vzgojiteljici," razlaga Tatjana Doma.
Pogum in živahnost
Ključni preobrat pa še vedno pripade Heidi, ki ostaja samosvoja deklica z veliko volje in veselja do življenja. "In s tem ji uspe vse, kar ne uspe odraslim. Uspe ji samotnega deda vzbuditi v življenje, v Klari vzbuditi voljo do življenja, da bo neki dan vseeno poskusila vstati z vozička in bo odšla v svet, v Petru pa vedoželjnost, da se nauči brati," našteva Doma.
Prav pogum in živahnost sta pri Heidi navdušili igralko Živo Selan. Da s tem otrokom pokaže, da so lahko samostojni in pogumni ter se lahko spopadejo z vsakim izzivom. "Heidi verjame, da lahko premaga težke situacije. Lepo se mi zdi, da je v vsaki okoliščini sposobna obdržati svojo osebnost. Ni je strah biti to, kar je," pravi Selanova.
Heidi v prenovljenem gledališču
V Gledališču Celje so včeraj dopoldan slavnostno odprli prenovljeno Veliko dvorano in oba foyerja. Prenovo je zasnoval arhitekt Borut Pregelj. Začela se je junija, zaključila pa sredi septembra. Zamenjali so parket v dvorani, nekoliko dvignili naklon, postavili nove sedeže in vrste bolj razmaknili. Gledalcem bo tako bolj udobno sedeti, boljša je tudi vizura na oder. Zamenjane so strojne in elektroinštalacije. Velika pridobitev sta zagotovo tudi nova garderoba in klimat, ki bo obiskovalcem omogočil še udobnejše spremljanje predstav. Tla so na novo prebrušena in obdelana. V celoti je prenovljena gledališka blagajna. Vrednost celotne obnove je 801.269,78 evrov, obnovo pa so sofinancirali Mestna občina Celje in Gledališče Celje ter ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. V prihodnosti si želijo prenoviti še nekaj pisarn, medetažo Malega odra, fasado in oder s pripadajočo odrsko tehnologijo.