Kultura

Letos mineva sto let od prihoda Josipa Huterja v Maribor

MH
25.06.2022
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Josip Hutter (foto: Igor Napast)
Igor Napast

Včerajšnja predstavitev biografskega romana Krušni oče Orlanda Uršiča o izjemnem mariborskem tovarnarju Josipu Hutterju, ki je izšel v založništvu Umetniškega kabineta Primoža Premzla, pred Muzejem NO je pritegnila številno publiko. Dogodka se je udeležilo tudi osem sodornikov in potomcev Josipa Hutterja na čelu z vnukinjo Alexandro Hutter iz Nizozemske, ki je v čustvenem govoru spomnila, da mineva letos sto let od Huttrovega prihoda v Maribor.

Založnik Primož Premzl, ki je ob tej priložnosti v muzeju gostitelju dogodka pripravil tudi priložnostno razstavo doslej še neobjavljenih in javnosti neznanih fotografij družine Hutter.

Premzl je na začetku spregovoril o hvaležnosti do Hutterja, ki se je med njegovimi delavci prenašala iz generacije v generacijio. Leta 2008 je v razmerju do kultnega industrialca prišlo do pomembnega premika v javnosti z izidom knjige Josip Hutter in bivalna kultura Maribora avtorice dr. Jerneje Ferlež, ki je najzaslužnejša za zavedanje pomena Josipa Huttra. Družina Hutter je bila že tedaj neizmerno hvaležna, da je javnost imela možnost spoznati žiovljenje in delo Josipa Hutterja. Prva izdaja knjige je bila prodana v pičlih dveh mesecih, kar je dovolj zgoovorno. Na željo tovarnarjevega sima Peka Hutterja je bila knjiga prevedena tudi v angleščino. Velika želja družine je bila, da se skulptura predice v gorenjski narodni noši, ki je nekoč stala v tovarniškem parku, na novo postavina javnem mestu v Mariboru. Žal je želja še vedno neuresničena. Od leta 2015 je razstavljena v avli Muzeja NO.

Alexandra Hutter se je v imenu družine zahvalila Orlandu Uršiču, ki je več kot tri leta posvetil raziskovanju življenja in dela njenih staršev predvsem med letoma 1940 in 1945. "Z izjemnim občutkom za detajle, z veliko empatije je zasnoval zgodbo in pokazal neverjetno naklonjenost do naše družine. Zelo pomembna je vloga Primiža Premzla, ki s svojim izjemnim znanjem o zgodovini in preteklosti Maribora predstavlja izjemnio osebnost, za našo družino že od leta 2009, ko sem se prvič srečali. Moj oče Peko in moja mati Marija sta mu izjemno zaupala, ga občudovala. Zjutraj smo se z družino sprehodili po Mariboru in ponosni smo na vse, kar je očetu uspelo, kako je vplival na razvoj tega mesta, kako je vplival nenazadnje na rast prebivalstva v Mariboru s tovarno. V Hutterjevem bloku in njegovi koloniji na Pobrežju smo lahko občudivali njegov socialni čut. Učili smo se od njega tega odnosa. Energija, ki jo vložiš v nekaj z veliko naklonjenost, ljubezni in znanja se zmeraj povrne. To izžareva tudi biografska knjiga, za katero sta se trudila avtor in založnik. Letos mineva sto let, odkar je naš oče prišel v Maribor, njegova želja je bila, da bi tukaj postavil spomenik. Knjigi o njem želim uspešno pot," je še dejala in se zahvalila za zgodovinsko priložnost.

Tone Partljič je

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?