Matic Majcen
Tako pogosto kot podelitev oskarjev označujemo za izredno nazadnjaško, tipično ameriško stvar, ki izraža zelo specifičen, hollywoodski pogled na film, pa je obenem treba priznati, da so se v zadnjih letih nekateri železni vzorci te 95-letne prireditve začeli opazno spreminjati. Kje vmes se sicer še vedno najde kakšen izrazito konservativni zmagovalec, kakršen je bil Zelena knjiga leta 2019, pa vendar so to podelitev v zadnjem času zaznamovale prelomne zmage južnokorejskega filma (Parazit, 2020), gejevskega filma (Mesečina, 2017) in spletnega oziroma televizijskega filma (CODA, 2022).
Prav sloviti zdrs, ko so morali leta 2017 ustvarjalcem filma Dežela La La na odru kipec dobesedno iztrgati iz rok in ga dati ekipi filma Mesečina, zdaj vse bolj postaja tisti veliki simbolni trenutek, s katerim je stari Hollywood začel počasi odstopati prostor novemu načinu razmišljanja.
Zmago filma Vse povsod naenkrat je vsekakor možno označiti za naslednje dejanje tega preloma. Dejstvo, da gre za film, s katerimi si je azijska skupnost v ZDA pokorila Hollywood, je pravzaprav še najbolj klasična, tipično liberalna poteza tega celovečerca. Poleg tega, da sta ga režirala izredno mlada režiserja - Daniel Kwan in Daniel Scheinert imata 35 let in za nameček izhajata iz sveta glasbenega videa -, je toliko bolj neverjetno, da je na podelitvi oskarjev slavil izredno kompleksen in inteligenten film. Vse povsod naenkrat, nekakšna mešanica nadrealizma iz filma Biti John Malkovich in Marvelovih multivesolij, je delo, ki kljub komercialni žanrski naravnanosti od gledalca terja izjemno mero umskega procesiranja. Kakšen Christopher Nolan je lahko s svojo različico "inteligentnega Hollywooda" samo sanjal, da bo kdaj prišel blizu oskarju za najboljši film, zdaj pa sta si dva mlada režiserja dobesedno pokorila vse "dinozavrske grožnje" v obliki Stevena Spielberga (Fabelmanovi), Toma Cruisa (Top Gun: Maverick) in Jamesa Camerona (Avatar: Pot vode), ki so tokrat bolj ali manj pogoreli.
Kako je to možno?
Kot prvo, zagotovo zaradi številnih sprememb v več kot 9000-glavem glasovalnem telesu, ki se je pomladilo, postalo bolj spolno in rasno uravnoteženo, vse bolj tudi mednarodno obarvano. Drugi in pogosto spregledan vidik uspeha filma Vse povsod naenkrat pa je ta, da za njim stoji produkcijsko in distribucijsko podjetje A24, ki izjemno spretno in tudi agresivno promovira svoje filme. Kdorkoli je v zadnjih mesecih odprl spletno stran kakšnega izmed ameriških filmskih medijev, se ni mogel izogniti nenehnim novicam ne samo o filmu Vse povsod naenkrat, temveč tudi njihovih drugih uspešnicah, kot so X, Pearl, Po soncu, Jagnje, Zeleni vitez ali Kit. Gre za podjetje, ki v polni meri udejanja najsodobnejše veščine komuniciranja preko družbenih omrežij, s čimer je odločen korak pred konkurenco v tem, kako nek film vcepiti v um gledalk in gledalcev - s tem pa seveda tudi oskarjevskih glasovalk in glasovalcev.
Zakulisne igre so v Hollywoodu še vedno iste, kot so vedno bile, le generacije in njihove metode se spreminjajo
Kljub zasluženemu uspehu filma Vse povsod naenkrat bi bilo torej iluzorno reči, da so glasovalci preprosto "izbrali" najboljši film. Ne, za nagrade se še vedno intenzivno lobira in pogosto se tisti, ki so v tem najbolj spretni, na koncu znajdejo najvišje na seznamu glasovalcev. Zakulisne igre so v Hollywoodu še vedno iste, kot so vedno bile, le generacije in njihove metode se spreminjajo.
