Za leto 2025 tako napovedujejo dvanajst knjig. Pet jih bodo izdali v temeljni humanistični prevodni Rdeči zbirki, tri izvirna humanistična dela slovenskih avtoric in avtorja treh različnih generacij pa v Oranžni. V zbirkah Varia, Extra, Zeleni in Rumeni zbirki bo izšla po ena knjiga.
Kot so zapisali, sta tematski in žanrski razpon programa 2025 široka: od klasičnih zahtevnih teoretskih ali esejističnih del 20. in 21. stoletja, s katerimi zapolnjujejo zaostanke na področju prevodne humanistike, družboslovja in leposlovja, pa do (naj)novejših skrbno izbranih del angažiranih mislecev in pisateljev različnih generacij z različnih koncev Evrope. Prav posebno pozornost letos namenjajo novim izvirnim teoretskim delom slovenskih avtoric in avtorja (Alenka Pirman, Marko Hočevar, Zoja Skušek).
Iz letošnjega programa še posebej izpostavljajo tri knjige. Knjiga Nogomet na soncu in v senci (2015) urugvajskega pisatelja in nepopustljivega levičarskega borca Eduarda Galeana (1940–2015) je zbirka kratkih, sočnih, čustvenih in političnih poglavij o nogometu. "Zgodovina nogometa je žalostno potovanje od lepote k dolžnosti," pravi Galeano. "Ko je igra postala industrija in spektakel, ki nosi gromozanske profite, so iz nje iztrgali lepoto. Tehnokracija profesionalnega športa je vsilila nogomet bliskovite hitrosti in surove moči, ki zanika radost, ubija fantazijo in izganja drznost." Med jedrnatimi opisi svetlih in temnih plati nogometa so analize svetovnih prvenstev in portreti imenitnih igralcev, ki so na njih zasijali, od prvega leta 1930 (zmaga je pripadla prav Urugvaju) pa vse do leta 2014. Knjigo je prevedla Tina Malič, spremno besedo pa je napisal Ičo Vidmar.
Pri založbi /*cf za letos napovedujejo dvanajst knjig
Alenka Pirman se je podpisala pod knjigo Razstavljanje sporne kulturne dediščine: sodelovanje sodobnega umetnika in muzeja. Sodelovanje umetnika in neumetnostnega muzeja pri razstavljanju sporne kulturne dediščine je v kulturni industriji že splošno uveljavljeno. Pojav preči polji umetnosti in dediščine, vendar je teoretska obravnava navadno omejena na enega od njiju. Uveljavljena umetnica in heritologinja Alenka Pirman problem sodelovanja omeji na obema skupen medij razstave in ga obravnava primerjalno. Razdela različno hierarhizirane sodelovalne odnose, ki lahko nastopajo med umetniki in muzealci, ter razčleni različne modele sodelovanja glede na razlike v eksploataciji izjavljalnih položajev. Spremno besedo je napisal Blaž Bajič.
V Rdeči zbirki pa bo izšel prevod knjige Od blizu ni nihče normalen: izbrani spisi italijanskega psihiatra Franca Basaglie. Slednji je bil eden glavnih protagonistov prehoda od totalnih ustanov kot temeljne oblike obravnave ljudi z duševnimi stiskami k dezinstitucionalizaciji. Z doslednim delom, nekdaj radikalnim in revolucionarnim, se mu je posrečilo odpraviti norišnice v Italiji, zato je tudi v svetovnem merilu bržkone najpomembnejši pionir nadomeščanja avtoritarnih struktur totalnih ustanov s skupnostnimi oblikami oskrbe, ki ustrezajo dejanskim potrebam ljudi, uporabnikov. Prvi slovenski knjižni prevod Basaglievih besedil pomembno dopolnjuje in nadgrajuje nabor pri nas doslej izdanih knjig kritike psihiatričnih ustanov. Zbirko spisov sta prevedla Gašper Malej in Polona Mesec, spremno besedo pa sta napisala Vito Flaker in Juš Škraban.
Pri založbi /*cf tudi za letos napovedujejo vrsto okroglih miz, pogovorov, gostovanj, posvetov, razprav in umetniških prireditev, ki jih pripravljajo skupaj z domačimi in tujimi partnerji v živo po vsej Sloveniji in občasno tudi prek spleta.
