Barbara Gavez Volčjak
Slovenci ne beremo veliko in ne beremo radi. To splošno mnenje podpira tudi raziskava Knjiga in bralci iz lanskega junija, ki ugotavlja, da 49 odstotkov Slovencev v zadnjih dvanajstih mesecih ni prebralo knjige. Samo 13 odstotkov je med nami še rednih bralcev, ki berejo vsaj enkrat do trikrat mesečno in so v letu dni prebrali vsaj deset knjig. Najnižji delež nebralcev je med starejšimi od 65 let. Se odnos do branja in izbira čtiva pri starejših razlikujeta od predstavnikov drugih starostnih skupin? Oziroma je sploh legitimno vprašanje, kaj berejo starejši?
Bralni klubi
Med omenjenih 13 odstotkov rednih bralcev se zagotovo uvrščajo člani raznih bralnih oziroma knjižnih klubov ali skupin, ki se srečujejo pod okriljem knjižnic in podobnih ustanov, pa tudi v povsem zasebnih krogih. Vanje so vabljeni ljubitelji branja, ki želijo svojo bralno izkušnjo potegniti iz intimne sfere in o njej spregovoriti na glas. V Rotovški bralni klub, kot se imenujejo mesečna srečanja bralnih entuziastov v Veliki čitalnici Mariborske knjižnice, denimo prihaja tudi štiri do pet moških, ki so zelo natančni bralci, hkrati pa tudi zelo spretni razpravljavci. Izpodbijajo stereotip, da takšni dogodki pritegnejo predvsem ženske, pravi vodja kluba Jasna Mlakar. "Z leti se je izoblikovala bolj ali manj redna skupina, ki je v interpretacijah svojega branja zelo suverena in lucidna. Starostno skupina ni homogena, lahko rečem, da imamo predstavnike skoraj vseh starosti, čeprav se tehtnica nekoliko nagiblje v korist upokojencev. Naše starostno povprečje zelo znižujejo srednješolci, ki se občasno v večjem številu udeležijo pogovora o temi, ki jih zanima, zelo veseli pa smo tudi vsakega predstavnika zelo obremenjene aktivno zaposlene populacije," razlaga Mlakarjeva.
Leta nimajo vpliva
Mlakarjeva meni, da je izbira branja bolj povezana s človekovo osebnostjo kot pa s starostjo ali spolom. "Sploh pa se mi zdi, da se meje med generacijami brišejo in niso več tako ostro začrtane, kot so bile morda nekdaj."
Branje poveča radost, dinamiko in sočnost življenja, v naša življenja prinese barve, okuse in občutke vseh vrst
Ljudje izgubljajo identiteto
"Branje je izjemno pomembno zlasti v času, ko ljudje izgubljajo svojo identiteto, ker se popolnoma predajajo pojavljanju na družabnih omrežjih. Ne znajo več razmišljati o sebi, o tem, kar je bistvo njih samih, ampak nekritično sodelujejo pri izmenjavi takih in drugačnih sporočil in s tem razprodajajo svojo identiteto. Branje nam omogoča, da se v prebranem delu soočamo z vedno novimi vsebinami, da v sebi najdemo to, kar nam je že poznano ali kar nam delo prinaša novega. Zato je branje danes še toliko pomembnejše. Ne le v krizi, temveč tudi v umirjenem vsakdanjem življenju," meni Vasiljka Prosnik.
