Znani so nominiranke in nominiranci za nagrado Slavka Gruma in za nagrado za mladega dramatika na 55. Tednu slovenske drame, ki bo med 27. marcem in 12. aprilom v Prešernovem gledališču Kranj in na drugih prizoriščih.
V tekmovalnem in spremljevalnem programu se bo zvrstilo dvanajst predstav po izboru selektorice Alje Predan, štiri predstave, namenjene mlademu občinstvu, štiri predstave v okviru mednarodnega programa DoSEL in še dvanajst dogodkov dodatnega programa, med njimi koncert, dnevi nominirancev in bralne uprizoritve ter tematski pogovori in dve živi radijski igri, poleg teh pa še premiera nove uprizoritve v letošnji sezoni Prešernovega gledališča Kranj.
Osrednji nagradi Tedna slovenske drame sta nagrada Slavka Gruma in nagrada za mladega dramatika ali dramatičarko, ki sta namenjeni najboljšim novim dramskim besedilom. Letošnjo strokovno žirijo drugo leto zapored sestavljajo Rok Andres (predsedujoči), Miriam Kičiňová in Jakob Ribič. Med vsemi besedili, ki so prispela na natečaj za najboljše novo slovensko dramsko besedilo - 35 besedil je prispelo na natečaj za nagrado Slavka Gruma, dvanajst besedil pa za nagrado za mladega dramatika -, je žirija izbrala štiri nominirana besedila za nagrado Slavka Gruma in tri nominirana besedila za nagrado za mladega dramatika.
Nominirana besedila za nagrado Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo: Varja Hrvatin: Vile v Sloveniji, Nina Kuclar Stiković: morska deklica (sto sedeminosemdeset let pozneje), Maša Pelko: Für OFELIJA (Mitologija utapljanja) in Milan Ramšak Marković: Trilogija o mestih in ljudeh. Nominirana besedila za nagrado za mladega dramatika ali dramatičarko: Klemen Kovačič: Tvoj boj, Neža Lučka Peterlin: Jagnje in Iva Š. Slosar: Zapali mi kres.
Člani žirije so v poročilu ob imenovanju nominirancev med drugim zapisali, da kakovost besedil, prispelih na natečaj, iz leta v leto raste, se razvija ter išče nove možnosti, jezike in forme. "Slovenska dramatika postaja čedalje bolj angažirana, pogumna, v svoji neposrednosti mestoma tudi neizprosna. Dobrodošlo se nam zdi, da se vse bolj razume kot javni prostor, ki ga je treba odpirati za obravnavanje temeljnih problemov naše družbe. Besedila stopajo v neposredni dialog – včasih celo v obračun – z našim sodobnim trenutkom. Razstavljajo ga, se do njega kritično opredeljujejo in skozinskoz kažejo na njegove nevralgične točke. Pri tem v svojih najboljših trenutkih pisanje poteka na tesnem presečišču med etiko in estetiko; svoja stališča in osrednje dileme sodobnega sveta posreduje v prepričljivi formi, v markantnih gledaliških podobah in atmosferah ter v močnem pesniškem jeziku."
