Petra Zemljič
Za naziv evropska prestolnica kulture (EPK) se bori tudi Ptuj. V postopkih priprave kandidature je Ptuj podprlo in se mu pridružilo še 20 občin iz celotne regije, ki v večletnem procesu skupnih in povezanih priprav, kot je razbrati s spletne strani, prepoznavajo temeljno razvojno priložnost na mnogih področjih, številne možnosti za nadgradnjo obstoječega, zlasti pa za vzpostavitev novega. Ptuj je bil sicer partnersko mesto Maribora, ko je ta bil EPK v letu 2012.
Pišejo ustvarjalci iz mesta
"Mesto so vedno ljudje in njihove zgodbe. Tako tisti, ki v njem prebivajo, kakor vsi, ki do mesta gojijo poseben odnos, ki jim je Ptuj pri srcu in v njem prepoznavajo možnost za ustvarjanje. Proces nastajanja prijavne knjige, sam naslov in trajnostni učinki, ki jih projekt EPK prinaša, lahko takšno mesto, kot je Ptuj, predrugačijo, spremenijo na boljše, v mesto, v katerem bodo mladi ostajali ali se vanj celo priseljevali in v katerem bodo našli svoje priložnosti inovativni in ustvarjalni ljudje. V zadnjem letu smo na Ptuju šli skozi zelo intenziven proces, v katerem smo iskali skupne odgovore na ključna razvojna vprašanja in to odprto, v številnih konfrontacijah različnih mnenj in pogledov in z vzajemnim spoštljivim odnosom do vseh, ki tam živimo in delamo. Že to je velik napredek. Naše kandidature ne piše nihče od zunaj, pišejo jo ustvarjalci iz mesta in ljudje, ki ga poznajo in ki se obenem zavedajo posledic sprememb in nujnosti transformatornih procesov. Del teh procesov se bo nadaljeval tudi, če Ptuj ne bo postal EPK, četudi si vsi seveda maksimalno prizadevamo, da naslov pridobimo, s tem pa tudi enkratno možnost za korenite, obsežne in trajne spremembe."
Zaušnica kulturi
Odgovora na pritožbo prijaviteljev vladi, da je deset milijonov evrov, kolikor naj bi jih prispevala za projekt EPK, premalo, še nimajo. "Seveda je predvidenih deset milijonov izraz nerazumevanja potencialov projekta s strani vlade Republike Slovenije in zaušnica slovenski kulturi. Po drugi strani pa upamo, da ni bila izrečena zadnja beseda, da bosta prevladala razum in vizionarska drznost in se bodo sredstva na koncu ustrezno približala evropskemu povprečju," dodaja Aleš Šteger.
Za ene medalja, za druge nekaj edinstvenega
Programa seveda ptujski prijavitelji - tako kot drugi kandidati - še ne razkrivajo, a vendarle izpostavljajo specifike, ki jih druga mesta v tem tekmovanju nimajo. "Izjemen razkorak med naravnimi in kulturnimi danostmi Ptuja in regije na eni strani ter obstoječo realnostjo na drugi, je poleg absolutne predanosti in podpore lokalnega okolja naša prednost. Ne pozabimo, da marsikdo iz srednje in zahodne Slovenije še nikoli ni bil na Ptuju, da o Ljutomeru, Lenartu, Jeruzalemu ali Halozah sploh ne govorimo. Vse to kaže na splošen odnos nas samih do regije, ki je skrit, speč biser. Podelitev EPK Ptuju bi pomenila pozicioniranje mesta in regije, širitev naše kulturne zavesti o tem, kdo vse smo v regionalnem, državnem in seveda v prvi vrsti v evropskem kontekstu. Za večja in neprimerno bogatejša mesta, ki kandidirajo za naslov, bo EPK še ena medalja na prsih. Za nas na Ptuju pa je EPK izjemna, edinstvena možnost, da dobimo neko povsem drugačno prihodnost od te, ki jo bo mesto imelo sicer. Menim, da nikjer drugje ne bo EPK prinesel tako velikega trajnostnega potiska naprej, tako velike rekonfiguracije mesta, aktivacije spečih potencialov in udejanjenja tistih sanj, ki sta jih ob snovanju projekta EPK imela Melina Mercouri in Jack Lang, ko sta davnega leta 1985 udejanjila zamisel: spremeniti podobo mesta skozi ustvarjalnost," sklene Šteger.
