V prostoru, ki ni klasičen razstaviščni prostor, je akademska slikarka in kiparka na ogled postavila vezenine, ki prikazujejo človeka v različnih obdobjih, odnosih in situacijah. Prvi so si njene sedaj v Gornji Radgoni razstavljene vezenine Jaz ti ona /I Am Her leta 2023 lahko ogledali obiskovalci Hiše kulture v Pivki, osrednje galerije za sodobno umetnost na prostoru med Ljubljano in Koprom.
Sašo Bezjak, Tratenčanko po rodu in že vrsto let Radgončanko, je k ustvarjanju vezenin napeljala izkušnja izpred let, kjer je na kiparski razstavi okoli valja naredila krilo iz vrtne tekstilne zastirke, v zgornjem delu pa ga obdala s platnom in nanj narisala risbo. Takrat se je rodila ideja, da bi lahko tovrstni risbi dodala večjo vrednost, če bi jo izvezla. S pomočjo vezilje, mame, je v naslednjih letih razvijala ne tako pogosto izrazno obliko. V slovenskem prostoru prepoznavna umetnica, ki se s svojimi deli predstavlja tudi v tujini, je na otvoritvi povedala, da najraje za ustvarjanje uporabi rabljen tekstil, ki ga ljudje zavržejo oziroma ga več ne potrebujejo, kot so rjuhe, prevleke za odeje in vzglavnike, prti, tudi zavese. Nanje ustvari risbo brez predhodnega posebnega načrtovanja, a po risarskem ogrevanju. Motive in teme nato iz svoje podzavesti prenese na tkanino, vezilja pa risbo izveze.
Saša Bezjak se z vezeninami ne predstavlja prvič. S samostojno razstavo se je v okviru projekta EMPACT poleti 2024 predstavila tudi v Sodnem stolpu v Mariboru, kjer je bilo na ogled 21 risb na tekstilu, ki so jih izvezli udeleženci delavnic v Muzeju norosti. Takrat razstavljene izvezene risbe upodabljajo podeželsko življenje, ki ga predstavljajo fotografije Terezije Mostler. Slednja je v svojih zrelih letih in do smrti leta 1961 živela na Tratah, od koder prihaja tudi Saša Bezjak.
Njena tokratna razstava Jaz ti ona /I Am Her, v organizaciji Javnega zavoda knjižnica Gornja Radgona, predstavlja dela, ki so odraz njenega doživljanja sveta, v katerem živi. Na otvoritvi je v razgovoru, ki ga je vodila direktorica Javnega zavoda knjižnica Gornja Radgona Andreja Vučak Hribar, povedala, da rada hišnemu tekstilu, ki več ne opravlja svoje prvotne vloge, da novo vrednost, in s tem so njene vezene risbe na tekstilu tudi trajnostne. Zbranim je ob delih pojasnila njihovo sporočilnost oziroma je interpretirala pomen narisanega, hkrati pa poudarila, da dela v vsakem obiskovalcu vzbudijo svojstven odziv, kar je bistvo umetniških del. Kustosinja Mojca Grmek je zapisala, da risbe Saše Bezjak "lahko v osnovi razumemo kot družbenokritična dela, ki govorijo o neenakostih, in v tem okviru še posebej o položaju ženske v patriarhalni družbi, hkrati pa te probleme obravnavajo izrazito osebno, skozi sledi, ki jih puščajo v posameznikovem psihičnem in telesnem ustroju. Zato delujejo večplastno – na instinktivni ravni se neposredno dotaknejo vsakogar, hkrati pa bolj zahtevne gledalce in gledalke spodbujajo k razmisleku in iskanju globljih pomenov."
Na otvoritvi razstave v Gornji Radgoni se je zbralo nemalo ljudi, tudi tistih z druge strani Mure. Poleg razstavljenih vezenin Saše Bezjak v radgonski Carinarnici si lahko v Muzeju norosti na gradu Cmurek ogledamo tudi razstavo njenih portretov, od katerih so nekateri nastali v času njene nedavne enomesečne rezidence na Dunaju.
