zadnje objavljene

pogledi

več
Janis Varufakis, nekdanji grški finančni minister in profesor ekonomije na Univerzi v Atenah, Project Syndicate

mnenje

več

Kultura

Izbran tekmovalni program 58. Borštnikovega srečanja: Ali spet prevladujejo režiserji?

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Umetniški direktor Festivala Borštnikovo srečanje Aleš Novak in selektorica tekmovalnega programa Vilma Štritof
Sašo Bizjak

Vilma Štritof, selektorica Borštnikovega srečanja, je predstavila tekmovalni program letošnje edicije festivala. Njegov osrednji del se bo odvil med 5. in 18. junijem, uvodne programske vsebine, namenjene vključevanju mlajše publike, pa že med 22. in 24. majem.

Selektorica je izbirala med predstavami, uprizorjenimi med 1. januarjem in 31. decembrom 2022. "Leto 2022 je bilo v začetku zaznamovano s pandemičnim obdobjem, januarja so predstave še zmeraj odpadale. Potem je dogajanje steklo nekoliko bolj gladko," opiše uvodoma. Do konca leta si je Vilma Štritof ogledala skupno 120 predstav. Če se je še leta 2021 veliko predstav zvrstilo v virtualnem okolju, kar je pomenilo precejšen izziv, lani gledališke prilagoditve niso bile tako radikalne. Vseeno pa so posledice, ki pritičejo obdobju razsajanja virusa, več kot očitne: epidemija je tudi v gledališki krajini sooblikovala trende in celo kakovost predstav.

Ogromno predstav bazira na proznih tekstih, tudi takih, ki prvotno niso bili namenjeni dramskemu uprizarjanju.
Sašo Bizjak

"Leto je zaznamovala hiperprodukcija, ki nastaja pod slabšimi pogoji, hlastno, z manj premisleka in priprav, kar se v nekaterih primerih odraža tudi v slabši izvedbeni kvaliteti in estetski nedorečenosti," nadaljuje selektorica Štritof. Obenem je lani marsikateri ustvarjalec moral ponovno premisliti vlogo gledališča in svojo lastno vlogo v tej sferi. "Marsikdo je moral začeti drugače skrbeti za lastno eksistenco, nekateri se k ustvarjanju več niso vrnili. Tudi prejšnja politika gledališkega prostora iz svoje pozicije ni znala najboljše organizirati, pandemično obdobje pa je to situacijo še poslabšalo. Vse to se zdaj pozna," nadaljuje. "Videla sem predstave, ki niso dokončane, predstave, ki so narejene hlastno. Obenem pa je v tem času vzbrstelo veliko idej in konceptov, ki jih prejšnje leto ni bilo mogoče realizirati. Tudi velika institucionalna gledališča so se zelo opazno odprla za novo generacijo. S tem, ko dajejo priložnost novim ustvarjalnim ekipam, odpirajo prostor za drugačne poglede in poetike," pojasni. Tudi občinstva so to sprejela odprto in z veliko odzivnosti.

Malo slovenskega kanona

Malo uprizoritev je bilo narejenih na osnovi slovenskih dramskih besedil, predvsem pa ni veliko takih, ki bi slovenske dramske tekste izrazito upoštevale in uprizoritev zvesto stkale okrog njih. Zapisana in kanonska slovenska dramatika letos v uprizoritvah torej ni bila zelo prisotna. "Nekaj več je tujih dramskih besedil, predvsem pa se večina avtorskih skupin v prvi vrsti odloča po principu tega, o čem bi radi govorili, katere teme bi radi odpirali," nadaljuje selektorica. Ogromno predstav sicer bazira na proznih tekstih, tudi takih, ki prvotno niso bili namenjeni dramskemu uprizarjanju. "Zdi se, kot da ustvarjalce v veliki večini inspirirajo pripovedna dela različnih žanrov, biografije, zajemanje iz drugih medijev (film, poezija, znanstvena dela)," opiše. Pripovedovalsko gledališče v slovensko gledališko krajino po njenih besedah sicer prinaša drugačno izkušnjo za vse udeležene. "V vse več gibalnih uprizoritvah pa gibalci oziroma plesalci vse bolj segajo tudi v polje verbalnega izraza, kar ne prinaša zmeraj dodane vrednosti," je ostra. Tekmovalni program je Vilma Štritof sicer oblikovala z mislijo in željo, da odslikava raznolike poetike, ki razpirajo relevantna družbena vprašanja trenutnega časa in opozarjajo na nevralgične točke naše stvarnosti. Predstave oblikujejo kritičen pogled, raziskujejo človekovo pozicijo in vlogo v načetem ali celo razpadajočem svetu, razbirajo in razpoznavajo uničujoče represivne in patriarhalne družbene vzorce ter jih problematizirajo. Pozorno odpirajo tudi problematike, o katerih se še pred nekaj leti nihče ni zares spraševal, danes pa jih ni več mogoče spregledati.

Iz predstave Ne ti meni Alice (Once Again), Nataša Matjašec Rošker in Petja Labović
Drama Slovenskega Narodnega Gledališča Maribor

Seveda pa je selektorjeva izbira vedno tudi subjektivna. Izbrane predstave so Vilmo Štritof na nek način pretresle, nagovorile in izzvale. "Izkoristila sem možnost, da izberem največje dovoljeno število uprizoritev," doda. Izbrala je 12 predstav. Že lanska selektorica je opozorila, da so ženske udeležene na različnih ravneh ustvarjanja v gledališču, pogosto pa se ne znajdejo na področju režije. "Letošnji izbor so v večini režirale ženske, predvsem tiste iz mlajše generacije. Do takega izbora je prišlo nenamerno. Z odločnostjo, samozavestjo in z drugačno senzibilnostjo so te režiserke vkorakale v slovenski gledališki prostor. Prijetno presenečena sem. Obenem ima pri vseh izbranih predstavah izjemno vlogo scenografija," dopolni. Ne nazadnje pa Vilma Štritof ugotavlja podobno kot že njeni predhodniki in predhodnice: "Slovenski igralci so izjemni, vrhunski." Izbor 12 najboljših predstav je sicer bil težaven - marsikateri dobri se je selektorica morala odpovedati, upa pa, da bo te izpuščene bisere občinstvo lahko videlo v spremljevalnem programu.

Borštnikovo srečanje bodo slavnostno odprli z uspešnico evropskih gledaliških festivalov, predstavo La Tempesta v produkciji gledališča Teatro Stabile Torino v režiji Alessandra Serre. V Maribor s svojo novo predstavo Amore ponovno prihaja italijanski avtor Pippo Delbono.

Iz predstave Frančišek, Jernej Lorenci
Arhiv MG Ptuj
Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?