Tamara Štajner, Dolenjka, ki že dve desetletji živi na Dunaju, v romanu Goseničji kožuh odpira teme jezika, identitete, umetnosti in ženskih odločitev. Roman je najprej napisala v nemščini, nato pa ga v slovenščini na novo ustvarila – bolj osebno, bolj intimno in brez kompromisov. V iskrenem pogovoru razkriva, zakaj so dvomi njen "bencin", kako jo je tujina zaznamovala kot umetnico in zakaj je materinstvo predvsem družbena, ne le osebna tema.
👉 V članku še izveste:
• zakaj je slovenski jezik zanjo "svobodnejše igrišče"
• kako je roman v slovenščini postal njen "director’s cut"
• zakaj jo prvi osnutki navdajajo s strahom in tesnobo
• kako glasba hrani njene spomine in oblikuje pisanje
• kaj pomeni iskati "lastni glas" v umetnosti
• kako življenje med jeziki spremeni človekovo identiteto
• zakaj je ravnodušnost zanjo nevarnejša od jeze
• katere knjige, filmi in umetniki so jo najbolj zaznamovali
👉 V članku še izveste:
• zakaj je slovenski jezik zanjo "svobodnejše igrišče"
• kako je roman v slovenščini postal njen "director’s cut"
• zakaj jo prvi osnutki navdajajo s strahom in tesnobo
• kako glasba hrani njene spomine in oblikuje pisanje
• kaj pomeni iskati "lastni glas" v umetnosti
• kako življenje med jeziki spremeni človekovo identiteto
• zakaj je ravnodušnost zanjo nevarnejša od jeze
• katere knjige, filmi in umetniki so jo najbolj zaznamovali
Obiščite spletno stran brez oglasov.
