
"Nas so najprej učili: 'Pazi na knjigo! Pazi, kako jo listaš!' Jaz pa sem hotela tudi s pravljicami z jogo pokazati, da je knjiga prijazna in uporabna."
Liljana Klemenčič je knjižničarka, pravljičarka in pripovedovalka zgodb. Na mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je prinesla pravljične urice, jih nato razširila v pravljice z jogo in si ob tem izmislila še Bralno značko za odrasle.
Z njo smo se pogovarjali o tem, kakšni poslušalci so otroci in kakšni odrasli. Sploh pa pravljice prvotno niso bile namenjene otrokom, pove.
Zakaj zase pravi, da je staromodna, in katere pravljice pripoveduje najraje? "Pravljičarji nismo igralci, mi pripovedujemo," opiše svoje delo.
In zakaj je "klasična knjiga očem bolj prijazna, da o pameti ne govorimo"? Je knjiga res najboljša prijateljica? Je to lahko tudi e-bralnik?
Z njo smo se pogovarjali o tem, kakšni poslušalci so otroci in kakšni odrasli. Sploh pa pravljice prvotno niso bile namenjene otrokom, pove.
Zakaj zase pravi, da je staromodna, in katere pravljice pripoveduje najraje? "Pravljičarji nismo igralci, mi pripovedujemo," opiše svoje delo.
In zakaj je "klasična knjiga očem bolj prijazna, da o pameti ne govorimo"? Je knjiga res najboljša prijateljica? Je to lahko tudi e-bralnik?