(Intervju) Jerneja Jezernik: Nehajmo si lastiti Almo vsak zase

Neposredni povod za najin pogovor je uvrstitev vaše biografije Alme Karlin (Mit Bubikopf und Schreibmaschine um die Welt, Z bubi frizuro in pisalnim strojem okoli sveta) na prestižni seznam najboljših 30 knjig neodvisnih nemških, avstrijskih in švicarskih založb. Ali pripravijo ob uvrstitvi tudi utemeljitve oziroma ste kako drugače izvedeli, kaj posebej je prepričalo žirijo - Almina zgodba, vaša prezentacija njenega življenja ...?
"Kakšne posebne utemeljitve glede odločitve strokovne žirije nemških, avstrijskih in švicarskih literarnih kritikov in kritičark, da prvo nemško biografijo o Almi uvrsti na seznam 30 najboljših čtiv neodvisnih nemških, avstrijskih in švicarskih založb leta 2020, nisem dobila, sem pa te visoke uvrstitve zelo vesela. Neodvisne založbe, med njimi tudi celovška Drava, ne izdajajo strogo komercialnih knjig, temveč zahtevnejše vsebine, zato se kot avtor znajdeš sredi izredno kakovostne evropske konkurence. Medtem drugi recenzenti in recenzentke pišejo o tem, da je biografija dobro raziskana, zanimiva, mestoma napeta kot kak kriminalni roman, kar ni nič čudnega, če pomislimo na razgibano Almino življenje, polno vzponov in padcev. Podobno pravijo obiskovalci predstavitev v nemško govorečem prostoru, za katere je bila biografija napisana in je Almo vrnila v kulturni prostor, ki mu je nekdaj sama dejavno pripadala. Izziv je bil zame še toliko večji, ker ne gre za prevod, temveč za neposredno v nemščini napisano biografijo o Almi, ki je v tem jeziku napisala vsa svoja dela."
Z Almo Karlin se ukvarjate že skoraj četrt stoletja. To je že "življenjsko delo". Kako se je to druženje začelo in zakaj je postalo trajno?
"Za Almo sem izvedela v osemdesetih letih, ko sem v Celju obiskovala Kajuhovo gimnazijo. Pri pouku je sicer nismo nikoli omenili, sem pa nekega dne na poti na železniško postajo na lepem 'odkrila' spominsko ploščo, na kateri je pisalo, da se je v hiši na Ljubljanski cesti 6 rodila Alma M. Karlin (1889-1950), svetovna popotnica in pisateljica. Ta kombinacija sredi tedaj še provincialnega gnezda me je več kot presenetila. Ko sem začela ljudi spraševati, kdo je bila ta ženska, so mnogi ali zmajevali z glavami in molčali, se muzali ali pa rekli nekaj takega kot čudakinja, Nemka, lezbijka. Ženska, ki je južnomorskim ljudožercem ušla iz lonca. To je podžgalo mojo željo, da bi izvedela, kakšna osebnost je Alma v resnici bila, ta raziskovalna, kreativna in poustvarjalna radovednost pa je pri meni osnovno gonilo še danes. Zanimivo je, da mi Alma vsakič, ko želim pretrgati najino vez, češ, zdaj pa je že dovolj, ponudi dodaten uvid, prinese na pot posebnega sogovornika ali sogovornico, mi da navdih za novo knjigo ali novo prevodno besedilo, navrže nov izziv."
To je pravzaprav že vaša tretja biografija Alme Karlin. Gotovo gre za pisanje za različne ciljne skupine, ampak najbrž tudi za vedno bolj kompleksno vedenje o njej. Vsi si predstavljamo, da je bila pogumna, samosvoja, radovedna. A to so bolj ali manj generične oznake. Kakšna je bila ob tem Alma Karlin?
"Če jo pogledam skozi oči njenih besedil, ohranjenih dokumentov in ljudi, ki so jo še doživeli, je bila Alma ženska, ki si je drznila razmišljati z lastno glavo in čutiti z lastnim srcem, iti svojo pot. Bila je izjemno ambiciozna, a nikakor egoistična ženska, njena sestra po duši Thea Schreiber-Gammelin je zapisala, da človek od nje ni nikoli odšel ne lačen ne duhovno nepotešen. Po načinu svojega delovanja je bila pragmatična, v svojem čutenju ambivalentna, po privzgojenem izjemno delavna in disciplinirana, po načinu razmišljanja resnicoljubna in s svojskim pogledom na svet. Državljanka sveta po telesu in duši. Mojstrica preživetja in vztrajanja pri svojem poslanstvu ne glede na agresivne ideologije, dve svetovni vojni, gospodarske krize, menjajoče se državne tvorbe, v katerih je živela. V svojem času je presegla marsikatero mejo, se osvobodila številnih spon in predsodkov, kjer pa ji spodrsnilo, pa samo kaže, da je vsak človek tudi produkt dobe, v kateri živi. Nihče ni popoln, vsak se, če le hoče in zmore, kot človek nenehno uči, kar je bilo tudi eno Alminih glavnih življenjskih vodil."