Alexandra Midal je profesorica na Univerzi za umetnost in oblikovanje HEAD v Ženevi in vodja Oddelka za kritično mišljenje na Ensci-Les Ateliers v Parizu. Kot ugledna zgodovinarka umetnosti in oblikovanja združuje tako praktične kot teoretske pristope k raziskovanju in deluje kot umetnica, kuratorka, teoretičarka in filmska esejistka. V svojih raziskavah raziskuje slepe pege in sive cone zgodovine oblikovanja.
Oblikovanje nosi tudi politična sporočila, pravi Alexandra Midal, kuratorka letošnje izvedbe bienala oblikovanja BIO28. "Ko sedimo za mizo, se pogosto ne zavedamo, da se je nekdo odločil za njeno velikost in širino, kar nezanemarljivo vpliva na našo interakcijo s tistim, ki sedi na drugi strani. Vse to veliko pove o načinu, kako se pogovarjamo, zbiramo, naseljujemo javno in zasebno sfero. Poleg tega pa vsi ti predmeti združujejo sporočila, ki jih oblikovalci skozi zgodovino in vse do danes uporabljajo, da bi spregovorili – in širši družbi tudi kaj povedali," pravi profesorica na Univerzi za umetnost in oblikovanje HEAD v Ženevi in vodja Oddelka za kritično mišljenje na Ensci-Les Ateliers v Parizu.
- Kako bo videti letošnja predstavitev in na kakšen način bo kompleksna tema predstavljena širši javnosti?
- Kako so v zgodovino oblikovanja vpete ženske? Sploh lahko govorimo o "ženskem" oblikovanju?
- Je bil začetnik igranih filmov res moški? Kdo so pozabljene inovatorke, ki jih je potrebno prepoznati kot ključne pri razvoju oblikovanja, plesa, filmske umetnost?
- Kako bo videti letošnja predstavitev in na kakšen način bo kompleksna tema predstavljena širši javnosti?
- Kako so v zgodovino oblikovanja vpete ženske? Sploh lahko govorimo o "ženskem" oblikovanju?
- Je bil začetnik igranih filmov res moški? Kdo so pozabljene inovatorke, ki jih je potrebno prepoznati kot ključne pri razvoju oblikovanja, plesa, filmske umetnost?