Ingo Schulze: Padca zidu nisem nikoli razumel kot sporočilo, da je s socializmom konec

Letošnji gost Fabule govori z mehkobo radodarnega pogleda, ki se smeji navznoter in navzven. Ko je leta 1989 padel berlinski zid, je bil prepričan, da je prišel čas za demokratični socializem.

Glavna fotografija članka:Ingo Schulze: Padca zidu nisem nikoli razumel kot sporočilo, da je s socializmom konec
Robert Balen
Datum 7. marec 2019 14:28
Čas branja 2 min

Ingo Schulze je zares rad pisatelj. In svoje delo jemlje resno. Govori o svobodi, ki jo je našel v različnih literarnih formah. V sodobnem svetu, ki ga vse bolj zaznamujejo zakonitosti in krivice neoliberalnega, globaliziranega kapitalizma, prek njih vzpostavi distanco. Z dobrohotnostjo, za katero se skriva uporniški duh, pripoveduje o radijski oddaji v knjigarni, pri kateri je sodeloval s prijateljem na božični dan. "Veste, sijajno bi bilo, če bi literatura lahko ljudem približala ideje, zgodbe in podobe sveta, drugačnega življenja. Moj prijatelj je tedaj na radiu prebral drago mu kratko zgodbo o ljudeh, ki so želeli uprizoriti biblične tri kralje. A so ugotovili, da jih je preveč, ki so temnopolti. Na koncu pride moj najljubši stavek: Nič, treba bo spremeniti model," se mu zasvetijo oči.

"Sesutje socialističnih držav je pri marsikomu obveljalo kot sporočilo: 'S socializmom je konec, ostal je le kapitalizem in bomo pač živeli na neoliberalni način.' Zame ni bilo to nikoli res," pravi Ingo Schulze. Fotografija je ujela trenutek 12. novembra 1989, ko je žerjavist umaknil še en del zidu, da se je omogočilo nove prehode za ljudi med vzhodnim in zahodnim Berlinom.  
"Sesutje socialističnih držav je pri marsikomu obveljalo kot sporočilo: 'S socializmom je konec, ostal je le kapitalizem in bomo pač živeli na neoliberalni način.' Zame ni bilo to nikoli res," pravi Ingo Schulze. Fotografija je ujela trenutek 12. novembra 1989, ko je žerjavist umaknil še en del zidu, da se je omogočilo nove prehode za ljudi med vzhodnim in zahodnim Berlinom.  
Reuters
Najdaljši ostanek zidu, ki je postal del mestne arhitekture sodobnega Berlina. 
Najdaljši ostanek zidu, ki je postal del mestne arhitekture sodobnega Berlina. 
Reuters
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Ste že kdaj na volitvah glasovali predčasno?
Da, večkrat.
28%
52 glasov
Samo enkrat.
13%
25 glasov
Še nikoli.
54%
103 glasov
Ne hodim na volitve.
5%
9 glasov
Skupaj glasov: 189
Domov next
Predstavljamo novo menijsko vrstico
Spoznajte nove funkcije in odkrijte, kako lažje najdete vsebine.
Onboarding next
Domov Domov next
Domov
Tvoja vstopna točka v Večer.
Vse najpomembnejše novice in zgodbe na enem mestu.
Minuta Minuta next
Minuta
Najhitrejši pregled dneva.
Ključne informacije na kratko, da vedno veš, kaj se dogaja.
Igre Igre next
Igre
Vsak dan nov izziv.
Sprosti se z igrami in preizkusi svoje znanje ter spretnosti.
Podkasti Podkasti next
Podkasti
Vsebina za poslušanje kjerkoli.
Zgodbe, pogovori in razlage tem, ki zaznamujejo dan.
Prijava Zapri
Profil
Tvoje nastavitve na enem mestu.
Upravljaj profil, naročnino in prilagodi vsebine svojim interesom.