Petra Vidali
Takoj se je videlo, da se dogaja nekaj posebnega. Še malo bolj posebnega, kot če bi bila premiera predstave za otroke. Privilegirane otroke, če smem tako reči, ki jih starši pripeljejo v gledališče ob takšnih priložnostih, samozavestne otroke. Vsaj nekaj jih je predstavo že videlo, čeprav verjetno na Malem odru, kjer čarovnica Hillary pač domuje ob neprazničnih dneh in jo je doslej obiskalo že 29 tisoč gledalcev.
Oder Stare dvorane ni bil nič prevelik za vso čarovniško otroško kramo. Ni se zdela izrabljena, znucana, da se bolje razumemo, ampak otrokom se najbrž že zdi malo arhaična - danes v trgovinah z igračami prevladuje drugačna roba. Mala čarovnica in starejša operna pevka, Hillary in Maria, Mateja Pucko in Alenka Cilenšek, se nista zdeli nič drugačni. Mislim, nisem slepa in sedela sem v drugi vrsti. Če primerjam sedanji original s posnetkom izpred petnajstih let, seveda vidim, kar je pač treba videti, ampak ko sta na odru, ni razlike. Če odrasla igralka igra otroka, ni tako bistveno, koliko odrasla je, in če zrela igralka igra starejšo gospo, je zrelost tudi raztegljiva kategorija, ne? In otroci, tudi otroci v bistvu niso kaj dosti drugačni kot pred desetletjem in pol. Tile so bili bolj pripravljeni, tile so že vedeli, kaj je opera, in so zato ponudili Hillary nekaj skoraj učenih definicij, ampak krohotali so se ob istih prisrčnih gegih in spontano prispevali nekaj pravih prismuknjenosti. Ko jih je Hillary spraševala, kaj je pravzaprav zadela, je neki glasek čisto resno rekel: "Loto."
Iz kritike predstave (19. september 2005) v Večeru
"Fenomen opere je dandanes očitno zelo primeren za komedijo. V pretekli sezoni smo videli na Malem odru bulvarsko komedijo Ti nori tenorji. V petek je Drama pričela novo sezono na Malem odru z novo "operno komedijo", le da tokrat namenjeno otrokom.
Čarovnica Hillary gre v opero je pravzaprav didaktična komedija. Mala čarovnica, ki se ji na začetku ne sanja, kaj je opera - ko zadene vstopnice zanjo, sumi, da je dobitek enakovreden tistemu z mikrovalovno pečico -, in se ob spoznavanju iz nje norčuje, na koncu navdušeno ploska ob projiciranem posnetku prizora iz Čarobne piščali. Vendar je v poučno shemo vnesenega dovolj sodobnega, da izgubi patino starikavosti. Prav tako je svež in nedidaktičen izbrani humor. Režiserka je seveda izbrala igrivost, živopisnost, dinamiko. (...) Bi lahko šlo ob tem sploh kaj narobe? No, s slabo igralsko ekipo bi vse skupaj izgubilo vsaj pol čara. Toda zasedba je najboljša možna. Mateja Pucko je že v preteklih letih na drugih odrih dokazala, da je njeno igranje otroškosti oziroma mladostnosti najbolj prepričljivo, neartificielno in duhovito. Prvič v novem ansamblu je skoraj ne bi mogli boljše zasesti, prav tako lahko trdimo, da nihče drug iz ansambla tega ne bi mogel tako dobro odigrati. V njeni igrani nerodnosti je izjemna prisrčnost. Čarovniška operna diva Alenke Cilenšek je prav tako zadetek v polno, pot k vlogi so ji tlakovale pojavnost in nekatere dosedanje pevsko-dramske vloge. Tudi tukaj lahko rečemo, da bi bil greh zasesti katero koli drugo igralko.
Čarovnica Hillary bo upravičeno polnila Mali oder čez vso sezono. Še tako puristični dušebrižniki bi v njej težko našli kar koli otrokom škodljivega. Še tako hudi umetnostni kritiki pa bi težko rekli, da izdelek ni korekten. (...)"
