Urška Mlinarič
Slovesno je bilo ob današnjem prazniku tudi v predsedniški palači. Predsednik republike Borut Pahor je v prisotnosti Prešernovih nagrajencev podelil državno odlikovanje Florjanu Lipušu. S podelitvijo zlatega reda za zasluge se je pisatelju, ki živi na avstrijskem Koroškem, zahvalil za izjemen prispevek k slovenski književnosti in za nov in svež pogled na slovenstvo.
"S svojimi deli Lipuš prispeva k ohranitvi in razvoju slovenskega jezika na Koroškem in v Sloveniji. Njegova dela, njegov ugled in pogled na slovenstvo imajo neverjetno moč. Prestopajo meje in preplavljajo vsak breg. Silijo nas, vse nas, tu in tam, k bolj poglobljenemu razumevanju problemov slovenstva v Avstriji, svetu in nasploh", je bilo slišano v utemeljitvi priznanja.
Lipuš sam pa je v zahvalnem govoru spomnil na pomen kulture in jezika, ki se ga, po njegovem, ne zavedamo dovolj. "Jezik je začetek in konec vsakega naroda. Jezik nas dela posebne, enkratne. Na jeziku je zgrajena naša samozavest, naša bitnost in naš obstanek," je dejal in opozoril, da je država - "in to smo mi vsi, tudi manjšine" dolžna poskrbeti ne le za oplemenitenje in vrnitev dostojanstva jeziku,"ki je bil gonilna sila za številne može in žene skozi stoletja, da so ustvarjali v slovenskem jeziku", temveč tudi, da bo deležen enake obravnave kot področja, ki skupaj z njim prispevajo k državotvornosti." Če ne bo tako, odlikovanje, ki ga je prejel in ki je "izraz povezovanja vsega slovenskega v enovito celoto, nima velike vrednosti". Ob tem je opozoril, da na narodovem obrobju, od koder prihaja tudi sam, narodno utripanje peša iz leta v leto, zato se "oziramo v matično domovino v pričakovanju, da bo svetilko jezik postavila izpod mize na mizo." In zaključil z motom ene od minulih Prešernovih proslav: "Z jezikom smo ali nismo. Z jezikom bomo ali ne bomo."
Lipuš, tudi sam Prešernov nagrajenec v letu 2004, je cenjen tudi v Avstriji, kjer so mu lani, kot edinemu Slovencu do zdaj, podelili najvišje kulturno priznanje - avstrijsko državno nagrado.
