
Igralec Thröstur Leó Gunnarsson v filmu Samota
Ko danes govorimo o islandskem filmu, to skorajda ni več oznaka za nacionalno kinematografijo, temveč že kar žanr. V zadnjem desetletju smo tudi v slovenskih kinih videli vrsto filmov iz te otoške države, ki eden za drugim temeljijo na domala istih postavkah: na tematiki razpetosti prebivalcev med sodobnostjo in tradicionalnostjo, ki je umeščena v čudovito naravno kuliso islandske narave. Se film Samota, prvenec režiserke Ninne Pálmadóttir, prav tako umešča v te okvirje?