Kultura

(FILMSKA KRITIKA) Bilo je nekoč v Hollywoodu

Matic Majcen Matic Majcen
23.01.2023
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Margot Robbie v filmu Babilon  
Karantanija Cinemas

V obdobju novega Hollywooda v 70. in 80. letih minulega stoletja je imel vzpon najvidnejših režiserjev pogosto zelo tipičen vzorec. Tako Francis Ford Coppola, Martin Scorsese, Michael Cimino, William Friedkin in Peter Bogdanovich so začeli skromno, z nizkoproračunskimi filmi, nato dosegli avtorski vrhunec, na koncu pa dobili povsem proste roke, da so z velikimi sredstvi posneli svoj velikopotezni spektakel. Ta točka je velikokrat določila usodo teh režiserjev – bodisi je ta film postal uspeh (Apokalipsa zdaj) bodisi je bil popolno razočaranje (Nebeška vrata, Plačilo za strah, New York New York, Daisy Miller) in je večkrat – vsaj začasno – pokopal še kariero režiserjev.

Damien Chazelle se je zdaj znašel na tej točki. Po uspehu filmov Ritem norosti (Whiplash, 2014) in Dežela La La (La La Land, 2016) se je 38-letni režiser v očeh filmskih studiev pokazal kot varna stava, še posebno zaradi svojega ambicioznega, a hkrati tudi zelo konvencionalnega avtorskega sloga. Chazelle si po osvojenem oskarju za najboljšega režiserja očitno močno želi še več zlatih kipcev in je v fazi kariere, ko bi zanje storil prav vse. Tu na sceno stopi Babilon (Babylon, 2022), Chazellov totalni filmski projekt te "tretje faze" režiserske kariere, ki je prav takšen kot omenjeni novohollywoodski spektakli: drag, razkošen, bombastičen, hedonističen in nasploh daljnosežen v svojih ambicijah.

Zgodba Babilona je sicer hollywoodska različica tistega, kar je na nekoliko bolj skromen način pred dvanajstimi leti prikazal že Michel Hazanavicius z Umetnikom (The Artist, 2011): pripoved o tem, kako so se usode filmskih zvezdnikov v poznih 20. letih minulega stoletja naenkrat spremenile, ko se je nemi film spremenil v zvočnega. Kot pove že naslov, pa si je Chazelle prikaz Hollywooda tistega časa zamislil kot hedonizem biblijskih razsežnosti: zabave niso bile zgolj zabave, temveč kar orgije, na katerih se je seksalo vse povprek in kjer so se droge snifale v kupih. V središču tega so trije liki: uveljavljeni zvezdnik Jack Conrad (Brad Pitt), nadobudna igralka Nellie LaRoy (Margot Robbie) in asistent Manuel Torres (Diego Calva), ki vsak na svoj način iščejo srečo v Hollywoodu.

Babilon je film vseh vrst ekscesov: produkcijskih, estetskih, igralskih in pripovednih, pri čemer le redko kateri zares deluje. Medtem ko Chazellov manični režiserski slog, ki ga je pokazal že v Ritmu norosti, zelo služi impresivnemu prikazu čarov takratne filmske industrije, pa gre pri ostalem za umetno napihovanje pomembnosti filma. Film hkrati zelo karikira in zato je vsak prizor pretirano dramatičen: so orgije in množični pretepi, tistega vmes pa zelo malo. Tu in tam to deluje prepričljivo, a tri ure takšne prisilne paše za oči postane utrujajoče. Med filmom se ves čas trese gora, a na koncu se rodi zgolj miš: Babilon dejansko pove le malo tehtnega, še več, njegova končna poanta, ki je očitno zastavljena kot monumentalna, izpade že kar nekoliko smešno. Na koncu ugotovimo, da je kljub vsemu trušču to film brez velikih vlog, brez scenarističnih presežkov in brez navdahnjenega sporočila.

Babilon je torej film, ki poskuša biti tisto, kar upodablja: velika zabava, v kateri pod napihnjenostjo in bombastičnostjo ni pomenske globine. Bolj prizemljeno povedano pa gre še za eno oskarjevsko vabo, kakršnih v teh tednih ne manjka v naših kinih. Ali bo morebiten komercialni kiks tega filma Chazella pokopal? Verjetno je ta mladi režiser prevelik hollywoodski zaklad, da bi studii kar tako dvignili roke nad njim. A če bo naslednje jutro Babilon povzročil mačka, zaradi katerega se bo Chazelle vsaj malo streznil in spet posnel kaj bolj prizemljenega, bo to še največja korist, ki jo bo proizvedel ta film.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?