Pola Guascha je umetniški vodja festivala Aljaž Koprivnikar opisal kot odločen in angažiran glas katalonske književnosti. Guasch je v Ljubljani spregovoril o ljubezni, rabi katalonščine in bohinjskem navdihu, v ospredju pa je bil njegov roman Napalm v srcu.
Katalonski pesnik in pisatelj je bil v Sloveniji že leta 2018, ko je s prijatelji obiskal več krajev. Ob Bohinjskem jezeru je takrat dokončal svojo prvo pesniško zbirko Tanta gana, kar bi v prevodu lahko zvenelo kot Tako lačen. Kraj ga je navdahnil, zadnja pesem je namreč o jezeru. Sledila je pesniška zbirka La part del foc (Del ognja) ter Napalm v srcu, za katerega je leta 2021 kot najmlajši dobitnik do sedaj prejel nagrado za najboljši roman llibres anagrama. Roman, ki je za zdaj preveden v glavne evropske jezike in slovenščino, je bil letos prirejen za gledališke odre, sledila pa bo tudi filmska priredba dela.
Napalm v srcu se dogaja v nedoločenima času in kraju, v svetu, zaznamovanem z različnimi oblikami represije, a tudi z željo po preživetju in ljubezni. Poleg pripovedovalca, mladeniča brez imena, nastopita še njegova mama in Boris, ki mu protagonist piše pisma in s katerim v tej militarizirani in opustošeni pokrajini najde trenutke intimnosti. Guasch se ne strinja, da je roman postapokaliptičen ali distopičen, saj so takšne zgodbe za marsikoga realnost.
Odločen in angažiran glas katalonske književnosti
"Univerzalnost lahko dosežeš samo, če je ne iščeš," je povedal. Med pisanjem se je tako osredotočil na specifične trenutke in stvari in v odsotnosti natančno določenega časa in kraja so bili v središče ustvarjenega sveta postavljeni odnosi. Guasch, ki trenutno piše svojo doktorsko disertacijo o ljubezni in poetiki na Univerzi v Barceloni, v romanu razmišlja o ljubezni med mamo in sinom ter o romantični ljubezni.
Fascinira ga sklep Slavoja Žižka, da je ljubezen zlo v smislu, da spremeni način, kako vidiš sebe in svet, in da je ljubezen srečanje z nečim, česar nisi pričakoval, a imaš nato občutek, da si po tem že dolgo hrepenel. Tema ljubezni v romanu temelji na teh dveh konceptih, je povedal. "Mame si ne izbereš, vendar se moraš nato odločiti, ali jo boš imel rad ali ne."
Guasch piše v katalonščini, kar je zanj politična, a hkrati naravna odločitev. Zavrniti materinščino pomeni zavrniti svoj spomin, je povedal in na koncu poudaril, da vedno počaka nekaj časa, preden odobri izid španskega prevoda, saj bi ob istočasnih izidih izvirnika in prevoda španska različica prevladala. Hkrati pa prevodi, vključno s španskim, delo predstavijo širšemu bralstvu. V slovenščino je roman prevedla Veronika Rot.
Pogovor z Guaschem, ki ga je vodila novinarka Nina Gostiša, je bil del festivalskega sklopa Fabula Hub, ki je posvečen mladim, perspektivnim avtorjem in avtoricam.
