Dvotedenska karantena za knjige

Knjižnice v času pandemije niso zaprte, so pa zaprte za obiskovalce. Po svojih močeh se trudijo s ponudbo v digitalnem okolju. Splošne knjižnice omogočajo izposojo elektronskih knjig in elektronskih drugih virov. Konkretno, izposodite si lahko e-knjige, ki jih ponuja portal Biblos, in dostopate do nekaterih arhivskih izdaj časopisov. Druga ponudba pa je takšna, da je prosto dosegljiva vsem uporabnikom spleta, ne le članom knjižnic. Takšna je Digitalna knjižnica Slovenije s prostim in brezplačnim dostopom do vsebin s področja znanosti, umetnosti in kulture: knjig, revij, rokopisov, slikovnega gradiva, zemljevidov in drugih digitaliziranih gradiv; takšna je tudi Kamra (digitaliziana kulturna dediščina slovenskih pokrajin) ali spletni slovarji, zbrani na portalu Fran.
Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani tudi ne izposoja fizičnega gradiva, ob običajni ponudbi pa uporabnikom sporoča še, da lahko sporočijo naslov želenega gradiva, iz knjižnice pa vam bodo sporočili, v kolikšnem času lahko prejmete digitalno kopijo naročenega naslova.

Izposoja knjig po klasični pošti

Posebno ponudba pa ima Univerzitetna knjižnica Maribor.
"Univerzitetna knjižnica je v zadnjem času stavila predvsem na obisk svojih članov zaradi študijskega gradiva, zaradi hitre odzivnosti in možnosti ponudbe primernega študijskega prostora in zaradi dobrega počutja v njej. Vse to je v hipu odnesla epidemija. Zato smo se hitro odzvali na spremenjene potrebe naših uporabnikov," so zapisali v sporočilu za javnost. Njihova digitalna ponudba je bolj ali manj takšna kot ponudba drugih knjižnic, zdaj pa so odprli še drugo pot: storitev naročanja tiskanega gradiva po pošti. "Od 7. aprila, ko je storitev zaživela, so uporabniki - pretežno študenti mariborske univerze - naročili več kot 300 enot gradiva, ki smo jih v knjižnici pripravili in jih po pošti poslali na njihove naslove."

Problem niso ljudje, ampak knjige

Kdaj bi se lahko začela izposoja, kot smo jo poznali pred epidemijo? Direktorica Mariborske knjižnice Dragica Turjak pravi, da bodo zagotovo ravnali tako, da ne bodo ogrožali zdravja zaposlenih in obiskovalcev in seveda upoštevali uradne usmeritve. Na ponovni zagon se pripravljajo tudi s pripravo zaščitnih pregrad na pultih in z nabavo zaščitnih sredstev. Morda ne bodo odprli vseh knjižnic hkrati, pravi, sicer pa je pri odprtju knjižnic zaščita zaposlenih in članov knjižnic razmeroma lahka naloga. "Najbolj nas skrbi vrnjeno gradivo, ki ga bo ogromno in ga bo nemogoče razkuževati posamezno, zato bomo zanj morali najti prostor za karanteno. Po informacijah NIJZ mora biti knjiga v karanteni dva tedna. V naši knjižnici je prostor znan problem in iščemo rešitev, da potem knjige varno namestimo nazaj na police."

Manjše knjigarne odprte po 4. maju

Knjigarne niso deležne posebne obravnave kot na primer avtosaloni, ki se lahko odprejo že danes. Torej ostajajo za zdaj med trgovinami, ki se lahko odprejo 4. maja, vendar ne vse, ampak samo tiste, ki niso večje kot 400 kvadratnih metrov ali niso v trgovskih centrih. Knjigarne na svojih spletnih straneh sicer praviloma ne navajajo podatka o velikosti površin, tako da lahko za nekatere samo ugibamo. Prav gotovo po sedanji določitvi še ne bi odprli knjigarne Konzorcij v Ljubljani, ker se ta razprostira na "več kot 1000 kvadratnih metrov". Sklepala bi, da verjetno tudi Mestna knjigarna v Mariboru v Ulici 10. oktobra presega 400 kvadratnih metrov. Ker tudi knjigarna v Europarku ne bo odprta, ostane dobra stara knjigarna na križišču Jurčičeve in Gosposke ulice, No, stara, ker je že pred časom postala samo trgovina s pisanimi uspešnicami in pisanimi skodelicami.