Drzen in kreativen um, ki je dvignil Vodni stolp, zrušil dimnik MTT-ja in dodal mostove Trem ribnikom

Peter Požauko o svojem očetu: "Bil je izjemno nadarjen za izredne posege, ki niso šolski in ki jih ni v knjigah. Njegove intervencije so sad kreativnega razmišljanja." 
Peter Požauko o svojem očetu: "Bil je izjemno nadarjen za izredne posege, ki niso šolski in ki jih ni v knjigah. Njegove intervencije so sad kreativnega razmišljanja." 
Saso Bizjak
Datum 20. april 2026 06:00
Čas branja 7 min
Gradbenik in statik Jože Požauko (1908–1995) je dobrih sedem desetletij reševal mariborske gradbene zagate. O njem in njegovem delu je v seriji pogovorov Moj arhiv, v kateri se v Umetnostni galeriji Maribor srečujejo s posamezniki, ki so v širšem mariborskem prostoru skrbeli za ohranjanje manj znanih zgodb in pogledov na potek likovnega življenja v mestu, pripovedoval njegov sin, arhitekt Peter Požauko.

V nadaljevanju preberite:

- Kako je Jože Požauko brez dovoljenja rešil Minoritski samostan in Betnavski dvorec – in za "nagrado" končal v Makedoniji.

- Zakaj je bila njegova iznajdba premičnega odra revolucionarna za povojno obnovo.

- Kako je s preprosto idejo z bukvami ustavil erozijo na Mariborskem otoku.

- Napeta je zgodba o rušenju dimnika MTT-ja in o njegovem nepričakovanem srečanju z Udbo.

- Kako je z inovativno napravo, ki jo je poimenoval Krt, zgradil kanalizacijo – in zakaj je končala pod zemljo.

- Kako mu je uspelo dvigniti 1500-tonski Vodni stolp brez razstavljanja.

- Kakšno bogato zapuščino njegovih načrtov danes hrani Pokrajinski arhiv Maribor.
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.
Varna prijava

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.
Se strinjate, da vse nepokopane žrtve povojnih pobojev dobijo grob na ljubljanskem pokopališču Žale?
Da, Ljubljana je najbolj logična izbira, tam je tudi spomenik žrtvam vseh vojn.
28%
213 glasov
Pokop je civilizacijska dolžnost, lokacija je drugotnega pomena.
21%
159 glasov
Smiselno jih je pokopati blizu krajev prikritih grobišč oziroma kostnic.
18%
138 glasov
Ne, zakaj pa?
22%
168 glasov
Ne vem, ne razmišljam o tem.
9%
70 glasov
Skupaj glasov: 748