Igralka Silva Čušin bo nocoj prejela nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre. Nagrado ji bo v Slovenski kinoteki podelilo Društvo slovenskih režiserjev in režiserk, ob tem bodo predvajali še kratki igrani film po njenem izboru Zahtevam most, pripada mi! scenarista in režiserja Boštjana Jeršeta.
V utemeljitvi nagrade je društvo izpostavilo njeno neprecenljivo igralsko iskrenost, sugestivno moč nepotvorjenega obstajanja in subtilno igro, ki se "izogne interpretativnemu naprezanju, pač z navidezno lahkoto upodablja osebe, ki so žive in presenetljivo podobne ljudem, ki jih poznamo - ali pa so že kar sumljivo podobne nam samim, kakršni smo, kadar smo sami in iskreni".
Za njeno filmsko igro so presodili, da je harmonično sožitje osebne prezence in igralske veščine, spretnosti in spontanosti. "V orbiti njene filmske igre je gotovo močna gravitacija, v to zahtevno privlačnost je dobrodošel vsak, vendar pod enim in edinim pogojem: da je iskren, odprt in da tvega vsaj toliko kot ona," navaja utemeljitev.
Kot so med drugim še zapisali, se ne boji tveganih vlog, hkrati pa na snemanje prinese več, "včasih toliko več, da lahko režiserja za hip celo zmede, samo za hip, dokler ne ugotovi, da je ta več točno tisto, kar je v scenariju itak manjkalo".
Filmska in gledališka igralka Čušin je diplomirala na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, kjer je študirala dramsko igro in umetniško besedo. Za seboj ima številne vloge. V ljubljanski Drami, kjer je prvakinja, je v zadnjih letih med drugim nastopila v Stričku Vanji Čehova v režiji Janusza Kice, Jutranji zvezdi Knausgarda v režiji Ivice Buljana in Kako je padlo drevo Katarine Morano v režiji Žige Divjaka. Na filmu jo je bilo v zadnjih letih mogoče videti v celovečercih Vsi proti vsem Andreja Košaka in Jaz sem Frenk Metoda Pevca.
Bogat je tudi njen opus nagrad, od dveh filmskih vesen in nagrade Prešernovega sklada do nagrade Ita Rina za življenjsko delo Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev in Borštnikovega prstana.
