Cikel Carpe artem: Vizija odrešitve v apokaliptični slutnji

Prvi koncert letošnje sezone cikla komorne glasbe Carpe artem v Kazinski dvorani SNG Maribor je bil v znamenju letošnje desete obletnice delovanja te žlahtne dediščine mariborske Evropske prestolnice kulture 2012. Spomini in vizije so naslovili prvi koncert, na sporedu pa so bila dela: Igor Stravinski: Zgodba o vojaku, glasbeno-scensko delo za recitatorko in sedem glasbenikov, skladatelj Tomaž Svete pa je posebej za jubilej prispeval dve noviteti k Stravinskemu Vojakovi pripetljaji, prolog, in Vojakovo prekletstvo, epilog, ki sta nastali posebej za to priložnost. Izvajalci so bili Slaven Kulenović, dirigent, Živa Selan, pripovedovalka, Kana Matsui, violina, Uroš Lečnik, kontrabas, Lovro Turin, klarinet, Miha Mitev, fagot, Jure Gradišnik, trobenta, Aleš Levačič, pozavna, Krištof Hrastnik, tolkala.

"S strani organizatorjev cikla Carpe Artem sem prejel izjemno zahtevno nalogo napisati prolog in epilog k Povesti o vojaku Igorja Stravinskega in že to naročilo samo po sebi mi je predstavljalo veliko čast, pa tudi obvezo, nekaj ustreznega postaviti ob boku eni najbolj znanih skladb vélikega klasika 20. stoletja," je dejal Tomaž Svete. "Sama tema Povesti o vojaku je glede na svojo faustovsko obarvanost večna, sam pa sem v Prologu in Epilogu k temu delu posegel po tekstih, ki naj bi, ob nekem trajnostnem sporočilu, vendarle tudi zrcalili dogodke v sedanjem trenutku, ki nas vse močno zaznamujejo. Tako sem se v prvi skladbi vsebinsko naslonil na pesemski cikel Petre Koršič Ukrajina-vse-na-o-krog, v katerem se pesnica na subtilen način odziva na aktualne dogodke in problematiko današnjega časa, ost njene kritike pa ne zadeva samo ob kakršno koli obliko nasilja, vojn, izkoriščanja ali družbene nepravičnosti, temveč poudarja tudi potrebo umetnikov in slehernega od nas po svobodi mišljenja, delovanja in izražanja. V Epilogu z naslovom Vojakovo prekletstvo spregovorijo verzi Srečka Kosovela, odlomki iz njegove Ekstaze smrti, ki preroško naznanjajo smrt Evrope in se zdijo še danes, po več kot stotih letih, živi in aktualni kot še nikoli doslej. Sam sem se od Stravinskega 'nalezel' ironičnega pristopa, ki se kaže v distanci do vsega, in tako tudi v vsaki apokaliptični slutnji skušam najti vizijo odrešitve. Sam koncert je pomenil, glede na zagnanost glasbenikov, ki so oblikovali ta nepozabni večer, in tudi glede na navdušenje prisotne publike, neke vrste oživitev tako imenovane skupne umetnosti, značilne za obdobje renesanse," pravi o svojem aktualnem delu skladatelj Svete. 

Pisati prolog in epilog k Povesti o vojaku Stravinskega predstavlja izjemno zahtevno nalogo tako v smislu estetske presoje kot s kompozicijskega stališča in ne nazadnje tudi v smislu prevpraševanja lastne umetniške potence skladatelja, ne nazadnje tudi zato, ker je treba znotraj koncertnega programa postaviti ob bok skladbi Stravinskega nekaj vsaj približno enakovrednega, tako v kompozicijsko-tehničnem kot tudi v umetniškem smislu. Hkrati ob tem je treba vzpostaviti neko glasbeno referenco z omenjenim delom, pri čemer bi od golega posnemanja Stravinskega in njegovega sloga ne imeli veliko niti občinstvo, niti izvajalci, še najmanj pa sodelujoči skladatelj sam.

Možnost naročila nove skladbe so snovalci programa Carpe artem izkoristili za oblikovanje specifične dramaturške zasnove celotnega koncerta - novo delo so si namreč zamislili kot poklon in komentar, ki naj uokvirja Zgodbo o vojaku. Svete (1956) je kompozicijo in dirigiranje sprva študiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani, hkrati pa je na tamkajšnji Filozofski fakulteti študiral muzikologijo. Študij je nadaljeval na dunajski Visoki šoli (danes Univerzi) za glasbo in upodabljajočo umetnost, kjer se je dodatno izpopolnjeval tudi iz operne korepeticije in elektroakustike. Že v času študija se je uspešno vpel v avstrijski kulturni prostor; danes ustvarja in deluje razpet med Dunajem in Mariborom, kjer predava kompozicijo na tamkajšnji Pedagoški fakulteti. Skladateljski opus Tomaža Sveteta je zvrstno bogat; njegova dela so bila izvedena praktično po vsem svetu, tudi na številnih uglednih festivalih sodobne glasbe (Zagreb, Darmstadt). V slovenskem prostoru izstopa predvsem njegov bogati glasbeno-scenski opus, ki danes obsega kar enajst raznolikih oper, med drugim televizijsko opero (Kralj Mathus), radiofonsko opero (Ugrabitev z Laudaškega jezera), opero grozljivko (Pesnik in upornik), filozofsko opero (Kriton) in pravljično otroško opero (Granatno jabolko). V zadnjem času Svete veliko ustvarja v sodelovanju s Slovenskim komornim glasbenim gledališčem, za katero so nastale opere Junak našega časa, Ada in Hiša usmiljenja. Številnim nagradam na mednarodnem področju, med katerimi velja izpostaviti nagrado Johann Joseph Fux za operno kompozicijo (Gradec, 2000; za opero Kriton), so sledila tudi domača priznanja. Leta 2016 je za zaokrožen glasbeno-scenski opus prejel Kozinovo nagrado, leta 2019 pa za Koncert za dve violini in orkester ter operi Ada in Antigona še nagrado Prešernovega sklada.

20. oktobra bo že drugi koncert v letošnjem jubilejnem letu cikla Carpe artem. Naslovili so ga Neukrotljivi um, protagonist tokratnega koncerta, ki se bo predstavil tudi kot skladatelj, bo slovaški glasbenik Ivan Danko. Pred koncertom se bo z izvajalci pogovarjala muzikologinja Maruša Frelih. Nastopili bodo Ivan Danko, oboa, Veronika Vilar Brecelj, violina, Miladin Batalović, violina, Levente Gidro, viola, Gorazd Strlič, violončelo. Na sporedu bodo: Bernhard Crusell: Divertimento za godala in oboo, Hugo Kauder: Godalni kvartet št. 1, Ivan Danko: Skepsis za oboo in godalni kvartet ter Wolfgang Amadeus Mozart: Kvartet za oboo, violino, violo in violončelo v F-duru, K. 370.